'Gre le za nabiranje političnih točk'

5342 delavcev v Gorenjevi proizvodnji je danes na račune dobilo 150 evrov enkratnega dodatka, ki so si ga izborili s torkovim delavskim uporom. Predvidoma že prihodnji teden pa bodo s predstavniki delavcev začeli pogajanja o višjih plačah, kot so se dogovorili v sredo ponoči.

Nepreklicno pa je danes odstopil glavni sindikalist Gorenja Emil Krušič. Neuradno ravno zaradi razkritja, da je bil sam deležnik v podjetju, ki je eden večjih lastnikov Gorenja, skupaj z upravo in nadzornim svetom. Zamenjal ga bo Žan Zeba, drugi sindikalist v Gorenju, ki se bo verjetno že v ponedeljek usedel z upravo in skušal izpogajati najpomembnejšo stavkovno zahtevo, to je dvig plač.

Proizvodnja teče normalno

Danes je petek in iz Gorenja so za 24ur.com sporočili, da so zjutraj v vseh proizvodnih podjetjih Gorenja v Sloveniji vsem zaposlenim v proizvodnji in vsem delavcem, ki neposredno podpirajo proizvodni proces – tudi tistim, ki so na začasnem čakanju na delo – denar nakazali. "Draginjski dodatek, ki je bil dogovorjen na sredinih pogajanjih med upravo Gorenja, predstavniki zaposlenih in sindikatom, je prejelo 5342 zaposlenih," so navedli.

Dodali so še, da proizvodnja v vseh obratih poteka normalno, socialni partnerji pa nadaljujejo pogovore za določitev plačne politike do konca letošnjega leta, ki naj bi se sklenila do 7. oktobra 2009. Če do tega datuma delavske zahteve ne bodo izpolnjene, zaposleni namreč grozijo, da bodo šli spet na cesto.

Delavka Jasmina, s katero smo se pogovarjali včeraj, je danes za 24ur.com povedala, da so se delavci odločili, da za zdaj izjav za javnost ne bodo več dajali: "Dokler trajajo pogajanja, medijem ne bomo povedali ničesar več, upam, da to razumete.“

Kakšne bodo posledice?

Čeprav je bilo podjetju s protestom povzročeno za več kot štiri milijone evrov škode, je Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, obljubil, da pritiskov uprave na delavce zaradi protesta ne bo. A kot poroča Svet na Kanalu A, naj bi nekateri direktorji grozili udeležencem protesta. Sedaj, ko so dobili 150 evrov, morajo tiho delati, sicer bodo ob službo.

Na vprašanje, ali je res, da so nekateri direktorji grozili udeležencem protesta v Gorenju, je tiskovna predstavnica Gorenja povedala, da o tem nima informacij in da so delavci sami povedali, da zaradi protesta ne čutijo nobenih pritiskov.

Bobinac je tudi napovedal, da bodo v Gorenju s 1. oktobrom znova prešli na 40-urni delavni teden.

Po njegovih besedah bo Gorenje izpad proizvodnje večinoma nadomestilo v soboto, 26. septembra, na dan, ki je bil po terminskem planu sicer predviden kot dela prost dan. Napovedal je tudi, da bodo nekateri proizvodni obrati izpad proizvodnje nadomestili tudi prek podaljšanega delovnega časa.

Nabiranje političnih točk

Predsednik nadzornega sveta Gorenja Jože Zagožen je v izjavi za javnost očital poslancu SD Bojanu Kontiču, da je čutil potrebo, da se javno obregne ob vanj in zahteva opravičilo za trditve, ki niso bile izrečene. Kontič je namreč danes povedal, da so bile izjave Zagožna o vzrokih prekinitve dela v Gorenju žaljive za Gorenjeve delavce.

Zagožen je zatrdil, da je ob torkovi spontani prekinitvi dela v Gorenju dejal le, da so bili zneski na plačilnih listah nizki tudi zato, ker imajo zaposleni kredite in samopomoč. Vse drugo je nesramno podtikanje, meni Zagožen.

Prvi nadzornik Gorenja naj bi namreč za časnik Finance povedal, da so v ozadju stavke Gorenja večinoma ženske, ki imajo veliko posojil za cunje in podobne stvari. Zagožen je sicer že v četrtek zanikal pisanje Financ.

"Kontič je neke navedbe časopisa iz rumenega papirja vzel za gotovo dejstvo in se ni potrudil, da bi preveril njihovo resničnost. Kot Velenjčan je pač upal, da si bo lahko preko mojega hrbta nabiral politične točke v svoji volilni bazi. Morda bi jih tudi dobil, če bi čestital upravi Gorenja, ker je po sedmih mesecih strahovitih naporov in odrekanj vseh zaposlenih končno izvlekla Gorenje iz rdečih številk," je zapisal Zagožen.

Dejal je tudi, da je preveč let živel med delavci Gorenja, da bi lahko imel takšno mnenje o njih, kot mu ga polaga v usta novinar Financ. Za Zagožna je socialna stiska, v kateri so se delavci znašli, tudi posledica draginje, za katero je soodgovorna vlada. Neposredni povod za stavko pa je bil po oceni Zagožna poleg nizkih plač ta, da so delavci na čakanju zaradi neumnih predpisov oblasti prejeli več kot tisti, ki so ta čas delali.

Zagožen očita tudi ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku, ki ga je zaradi domnevno žaljive izjave pozval k odstopu z mesta prvega nadzornika Gorenja, da se ni potrudil prepričati o resničnosti navedb, pač pa je članek v Financah izrabil, da je še naknadno podkrepil zahtevo po odstopu nadzornega sveta.