'Denar se bo še naprej delilo lenuhom'

Na prvi pogled gre za mešanico kratkoročnih ukrepov in reformnih najav ter seznam predlogov zakonov, ki so že v obravnavi, in nekaterih, ki naj bi se še pripravljali. Predsednik vlade je dokument na tiskovni konferenci predstavil z vojaškim besednjakom, rekoč, da bo letošnje leto zaznamoval spopad nacionalnih ekonomij in da bo šla Slovenija iz tega spopada kot zmagovalka. Primerjava uspešnosti nacionalnih ekonomij oziroma "njihov spopad", kot jo je označil Pahor, je mogoča tudi za lansko leto, ki pa kaj hitro pokaže, da je bila Slovenija prepričljivo prva poraženka tega spopada.

Po mnenju SDS je slovenski bruto domači proizvod (BDP) padel daleč najbolj med vsemi članicami EU. To žalostno mesto smo zasedli predvsem zaradi nezadostnega in zamujenega vladnega ukrepanja, so še zapisali v SDS na svoji spletni strani.

SNS: Nametani predlogi

Izhodna strategija je zbirka iz raznih koncev nametanih predlogov brez kakšnih posebnih konkretnih ukrepov. To so profesorska razmišljanja, iz katerih ne bo praktičnih učinkov, je prepričan predsednik SNS Zmago Jelinčič. Njegovo mnenje je, da z izvajanjem strategije ne bo nič in da gre le za uklanjanje pričakovanjem institucij EU.

Jelinčič je izrazil prepričanje, da bi morali v Sloveniji že sedaj uvesti nekatere zakonske spremembe in postaviti trdna ter ostra stališča, ne pa da se ostaja pri socialnih transferjih v korist marginalnih skupin. V prvi vrsti bi morali po njegovem mnenju sprejeti spremembe delovne zakonodaje, s katero bi ljudi, ki so že dosegli starostno mejo za upokojitev, poslali v pokoj.

Ljudje v takih primerih ne bi smeli imeti možnosti izsiljevanja, je prepričan predsednik SNS, v delovnem razmerju pa bi lahko ostali le, če se strinjata tako delodajalec kot delojemalec. Ker danes po njegovih ocenah ni tako, nekateri ostajajo na delovnih mestih z visokimi plačami, pri čemer naj bi šlo za plačane politične strokovnjake. Jelinčič vztraja tudi na tem, da se prevetri sistem socialnih transferjev. Ugotoviti je treba, kdo prejema socialno podporo in kdo je do nje sploh upravičen, je zatrdil in dodal, da gre v prvi vrsti za neskončno število ljudi, ki izkoriščajo socialno državo. Takšne zlorabe so zanj nesprejemljive.

Žerjav: Treba je zagnati motor

Za SLS je pomembno vprašanje, ali se v izhodni strategiji na eni strani zasleduje razbremenitev gospodarstva, po drugi pa resno loteva korenitega javnofinančnega varčevanja. "To sta dve točki, ki sta za SLS najpomembnejši in ključni za izhod iz finančne in gospodarske krize," je zatrdil predsednik SLS Radovan Žerjav. "Z ustreznimi ukrepi moramo podmazati motor, ki se v tem trenutku zaustavlja, da bomo lahko potem v prihodnosti gradili na tem," je dejal Žerjav.

Strukturne reforme, ki morajo spremljati osnovno reformo gospodarstva, pa v SLS podpirajo, je zagotovil predsednik SLS, a obenem izrazil željo stranke, da bi vlada celotno strategijo pripravila veliko prej. Žerjav je med predlogi, ki jih je vlada že sprejela, kot pozitivne izpostavil spremembe jamstvene sheme, ki naj bi olajšale tok posojil gospodarstvu.

Gospodarstvo ne more nositi bremena

Z ukrepi izhodne strategije naj bi se do leta 2013 primanjkljaj zmanjšal za 300 milijonov evrov letno. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da tolikšnega presežka ni bilo niti v času visoke konjunkture, zato bi bilo treba pri oblikovanju strategije upoštevati "aktualne, zelo resne razmere v gospodarstvu, ki bodo izjemno zahtevne tudi v naslednjih letih".

"Gospodarstvo ne more nositi celotnega bremena posledic krize in hkrati prevelikega bremena drage države in poslovnega okolja, ki ni pripravljeno na nujne spremembe," so v odzivu zapisali na GZS in dodali, da so zato nujne odločne strukturne reforme, "ker je nesprejemljivo, da se ob drastičnem padcu BDP sprejemajo odločitve za dvig družbenega standarda". Prva prioriteta bi po mnenju GZS morala biti oživitev gospodarstva, "ker je le rast BDP in primerna struktura ustvarjene bistveno višje dodane vrednosti porok za trajnejše znižanje primanjkljaja". Poudarjajo, da mora biti smoter izhodne strategije "razvojno okolje za konkurenčnost gospodarstva ter okoljsko in socialno kohezijo".

Kratkoročno je po mnenju GZS potrebno učinkovito financiranje tekočega poslovanja in dostopna sredstva za razvoj. Za zmanjšanje primanjkljaja je potrebna racionalizacija državne in lokalne uprave ter realizacija razvojnih politik, podpora tehnološkemu razvoju, učinkovito črpanje evropskih sredstev, reforma trga dela ter pokojninskega in zdravstvenega sistema.

OZS opozarja na obremenitve

Obrti in malemu podjetništvu je treba zagotoviti pogoje, da bo ta "vitalni del slovenskega gospodarstva" opravljal gonilno vlogo razvoja, kar pomeni, da "gospodarstva z nobenim ukrepom ne smemo dodatno obremeniti", ob sprejemanju izhodne strategije pravijo na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Glede obremenitve gospodarstva na OZS opozarjajo na dvig minimalne plače, ki bi ga po njihovem mnenju nujno morale spremljati spremembe delovne zakonodaje. Z dvigom minimalne plače se bo strošek delodajalca za enega zaposlenega, ki prejema minimalno plačo, povečal za dobrih 1900 evrov na leto. Poleg tega bodo vsi samostojni podjetniki, ki so zavarovani iz naslova dejavnosti in ki plačujejo prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v prvem razredu, plačevali 624 evrov več na letni ravni.