Gospodarstveniki svarijo: tako visoko rast BDP bo težko ohraniti

Bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem četrtletju po prvih ocenah statističnega urada na letni ravni zvišal za 3,2 odstotka. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v primerjavi z drugim četrtletjem zvišal za 0,7 odstotka, glede na tretje trimesečje lani pa za 3,1 odstotka.

Gospodarska dejavnost se je v prvih devetih mesecih letos glede na enako obdobje prejšnjega leta povečala za 2,7 odstotka. Glavna vira gospodarske rasti v državi ostajata izvoz in bruto investicije.

BDP je v prvem četrtletju zrasel za 2,1 odstotka in v drugem za 2,9 odstotka. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v prvem četrtletju v primerjavi s predhodnim zvišal za 0,1 odstotka, v drugem v četrtletni primerjavi za 1,1 odstotka. Na letni ravni pa se je ta BDP v prvem četrtletju zvišal za 1,9 odstotka, v drugem pa za 2,8 odstotka.

Umar: Boljše razmere na trgu dela povečale potrošnjo

Nadaljevanje gospodarske rasti je bilo po ocenah Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) predvsem posledica pospešitve rasti izvoza, ponovno pa je bil pozitiven tudi prispevek domače potrošnje. Dodajajo, da je na nadaljnjo krepitev potrošnje gospodinjstev vpliva predvsem izboljšanje razmer na trgu dela in razpoloženja potrošnikov.

Zaostanek za ravnjo gospodarske aktivnosti iz leta 2008 se tako zmanjšuje, vendar ostajamo v skupini držav, kjer raven bruto domačega proizvoda (BDO) najbolj zaostaja za predkrizno ravnjo, so izpostavili v uradu.

"Nadaljnja krepitev medletne rasti izvoza je posledica večjega izvoza v države EU. To ob sicer šibkem okrevanju gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah povezujemo z izboljšanjem izvozne konkurenčnosti in tudi z nekaterimi večjimi izvoznimi posli v zadnjem obdobju," so pojasnili.

V povezavi z izvoznimi gibanji se je še okrepila medletna rast dodane vrednosti predelovalnih dejavnostih in v nekaterih drugih dejavnostih, ki so vsaj deloma povezane z izvozom, zlasti v prometu.

Nadaljevala se je tudi medletna rast potrošnje gospodinjstev, kar Umar povezuje z okrevanjem na trgu dela in boljšim razpoloženjem potrošnikov. Državna potrošnja je po daljšem obdobju medletnega zniževanja sicer tokrat ostala na enaki ravni kot pred letom dni.

Gospodarstvo: Visoko rast BDP bo težko ohraniti

Ponovno smo bili priča precejšnjemu dvigu gospodarske rasti, najvišjemu v tem letu, opažajo na Gospodarski zbornici Slovenije. Visoka rast je po njihovem tudi odraz dobrih rezultatov izvoznih podjetij z visoko dodano vrednostjo, bolj optimističnih potrošnikov, začasnega dviga investicij in tudi zaustavitve varčevanja države. Nekoliko boljši pogoji na trgu dela ob tem vplivajo na rast domače potrošnje.

Slovenija je z rezultati v tretjem letošnjem četrtletju prehitela povprečno gospodarsko rast v EU in med državami dosegla eno najvišjih. "Investicije, ki so zabeležile sedemodstotno rast, so bile podkrepljene z evropskimi projekti, kjer pa se že kaže umirjenje in v naslednjem četrtletju ne upamo pričakovati več takšne rasti," opozarjajo v zbornici.

Beležimo 0,2-odstotno deflacijo

Slovenija je novembra tako na letni kot na mesečni ravni zabeležila 0,2-odstotno deflacijo. Padec cen na letni ravni je bil najizrazitejši v skupini raznovrstno blago in storitve, najbolj je k temu po ugotovitvah statističnega urada prispeval 26,2-odstotni padec cen zdravstvenega zavarovanja.

Slovenija je tokrat deflacijo na letni ravni zabeležila četrti mesec zapored, potem ko so cene življenjskih potrebščin julija ostale nespremenjene. Inflacija na letni ravni je bila nazadnje junija, in sicer 0,8-odstotna. Povprečna 12-mesečna rast je bila novembra 0,2-odstotna, potem ko je bila novembra lani 1,9-odstotna.

Generalna direktorica statističnega urada Genovefa Ružić je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila, da je k novembrskem znižanju cen najbolj prispevala pocenitev zdravstvenega zavarovanja. "A pri tem gre za enkratno znižanje samo v tem mesecu," je dejala.

"Če tega enkratnega znižanja ne bi bilo, bi imeli na mesečni ravni malenkostno inflacijo, okoli 0,2 odstotka. Decembra pričakujemo skok cen nazaj, vendar bodo to mogoče ublažile redne sezonske razprodaje, zato se bomo decembra verjetno približevali napovedani inflaciji Urada RS za makroekonomske analize in razvoj," je povedala.