'Državo imamo zato, da ščiti potrošnike, ne pa da se ukvarja s tržnim gospodarstvom'

Sredi kurilne sezone smo, mraza še ne bo konec, cene plina so nore, draži se elektrika, vlada pa še ni sprejela rešitve za energetsko revščino. Vrstijo se protesti razočaranih prebivalcev s skupnimi kotlovnicami, ki so energijo odjemali v skupnem odjemu po poslovni ceni, po Domžalah zdaj še na Jesenicah. Bi stanovalci tako kot pri elektriki tudi pri plinu lahko računali na vavčer? Kako in za koliko bi se dale znižati položnice, če bi bila volja?

Na vprašanja je v oddaji 24UR ZVEČER odgovarjal energetski strokovnjak Peter Novak. Predlog z energetskimi vavčerji in nižanjem položnic za elektriko je pripravljen. Kot pravi sogovornik, gre za dober ukrep, s katerim bi morali pohiteti in ga sprejeti v trenutku, ko so se dvignile cene.

"Država je čakala predolgo, ljudje morajo namreč položnice plačati takoj," poudarja Novak in ob tem dodaja, da imamo srečo, da je letošnja zima mila, saj bi bili sicer stroški bistveno večji.

"Ker imamo vse proizvajalce električne energije v državni lasti in ker je povprečna cena proizvajalcev elektrike v Sloveniji okoli 46 evrov na megavatno uro, če k temu prištejemo še 15-odstotni dobiček, ki ga zahteva SDH in petodstotni dobiček trgovca, bi morala biti prodajna cena elektrike kvečjemu 55 evrov na megavatno uro," pravi. 

Ob tem izpostavlja, da ni razlogov, da se elektrika draži – tako za industrijo kot za široko rabo: "Tukaj je vlada zamudila trenutek, ko bi morala ukrepati. Državo imamo zato, da ščiti potrošnike, ne pa da se ukvarja s tržnim gospodarstvom."

'Pri plinu so težave večje in povezane z našo zunanjo politiko'

Pa bi lahko vlada na kak način znižala tudi ceno plina? Zadeva je tu nekoliko težavnejša, odgovarja Novak. "Država lahko ukrepa na tistem delu, kjer je pristojna. Tako lahko na primer odpravi vse dajatve za čas zime, nato pa jih lahko znova uvede," razloži.

Cena je tudi na tem področju narasla. Kot pove, se ta danes giblje okoli 91 evrov na megavatno uro, medtem ko smo jo lahko v preteklosti dobili za le 26 evrov na megavatno uro. "Razlika je torej velika," pravi in ob tem poudarja, da bi morali naša vlada in diplomacija predvsem razmisliti, kako se obnaša do Rusije.

"Ko so nas povabili v članstvo v varnostnem svetu, ko zastopamo svoja posebna stališča do Ukrajine ... Tako ni za pričakovati, da nam bodo Rusi ponudili poceni plin. Drugje pa ga ne moremo kupiti," navede. Zato izpostavlja, da bi se morali začeti obnašati bolj dolgoročno ter se zavedati, kaj naše "diplomatske ekskurzije" pomenijo za slovensko gospodarstvo.

Na pot energetske neodvisnosti

V prihodnosti nas tako čakajo višje cene plina, napoveduje. "Pri elektriki si lahko pomagamo sami, saj je povprečna proizvodna cena zelo nizka. Tu imamo škarje in platno v rokah sami," pove.

"Dolgoročno je pa ta eksces, ki se trenutno dogaja svetovnem trgu, jasno merilo in napotilo, kaj moramo narediti jutri. Postati moramo energijsko neodvisni," je jasen. Izpostavlja, da se to ne nanaša le na jedrsko elektrarno, za katero se zavzemajo vsi, temveč da je treba razviti tudi domače vire, kot so geotermalna energija, biomasa, sončna energija, hidroelektrarne in seveda vetrnice.