Ustanova je pri nas danes znana kot DUTB, kritiki koncepta pa se preimenovanju te ustanove iz slabe banke v manj razumljivo kratico, ki ne vzbuja odpora že na prvo žogo, niti slučajno ne čudijo. Slaba banka je namreč po njihovem že povsem upravičila prvi del svojega prvotnega imena.
Ideja, da je mogoče iz banke izločiti slabe terjatve, jih dati v slabo banko, pa je problem rešen, je sicer že v osnovi zmoten, pravi investicijski svetovalec Mike Shedlock. Na slovenskem primeru je to precej jasno vidno in se ne nanaša zgolj na vprašanje (ne)dobičkonosnega poslovanja slabe banke, ampak na temelje njenega delovanja.
Da ustanova deluje zelo dobro, njeni vodilni pa so zelo vredni zaupanja, po nekaj tednov stari anketi v tej državi ne verjame nihče, ljudstvo pa se sprašuje, ali nekdo res potrebuje več kot 21.000 evrov mesečne plače, da bo delal vsaj v skladu z zakoni, če že ne dobro. Da v DUTB stvari niso kot bi morale biti, opozarja celo Računsko sodišče!
V DUTB, kjer se da dobiti celo vtis, da zaradi številnih očitkov več časa posvečajo reševanju ugleda, ki jim je še ostal, kot osnovnemu delu, so običajno hitri z zanikanji medijskih poročanj, a konkretne vsebine je v sporočilih pogosto bolj malo.
Glede na razloge, zaradi katerih smo slabo banko sploh dobili, bi lahko zaključili, da so se v novo ustanovo in kljub temu, da ima večinoma tuje vodilne može, naselile stare in znane tipične slovenske težave, kot sta na primer pohlep in nekritičen odnos do javnega denarja. Čeprav sicer drži, da od slabih bank, ki so nastale v času krize, za težave ne skrbi le naša DUTB. Poglejmo torej nekaj primerov komu gre in komu ne ...
Ideja zrasla na švedskem uspehu
Wall Street Journal je lani ocenil, da je evropski sektor slabih bank presegel vrednost 2,5 bilijona dolarjev, od tega so več kot 800 milijard dolarjev skrbele evropske državne slabe banke.
Sam koncept slabe banke je bil sredi krize posvojen s Švedske, kjer so na ta način banke reševali v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Ideja je bila uspešna in uživa tudi podporo Nobelovega nagrajenca Paula Krugmana.
Švedska država je propadajočima bankama Nordbanken in Gota Bank na pomoč priskočila s 65 milijoni švedskih kron pomoči (okoli 8 milijonov dolarjev), odpisala večino delničarjev, ju združila v Nordeo in si obdržala 77-odstotni delež, ki ga je do leta 2013 odprodala.
Slabe terjatve sta prevzeli slabi banki Retriva in Securum, ki sta z odprodajo premoženja v času po krizi, večinoma je šlo za nepremičnine, ustvarili dobiček.
Med zadnjo krizo je v program državne sheme garancij vstopila Swedbank in ga vmes že tudi zapustila.
Švicarji zaslužili
Z uspehom so se leta 2013 hvalili tudi Švicarji, kjer je slaba banka StabFund vskočila, ko je slabo kazalo UBS, država pa je UBS priskrbela javno zelo kritizirano 6 milijardno finančno injekcijo. Prvo leto je kazalo, da so imeli kritiki prav. Slabo premoženje je postalo z izgubo 5 milijard dolarjev vrednosti še bolj toksično. Ko so se razmere obrnile, pa je država kmalu zaslužila dobro milijardo dolarjev, njihova nacionalna banka pa si je do konca programa zadala cilj zaslužiti šest milijard dolarjev.
Da ne bo ravno uspešen projekt, je sprva kazalo tudi za irsko slabo banko NAMA. Ta je sicer pri prevzemu slaba posojila z nominalno vrednostjo 74 milijard evrov ocenila na 32 milijard evrov, kar je banke prisililo v velike odpise, državo pa še k hitrejši vključitvi v mednarodni program pomoči, ki ga je vmes že uspešno zapustila. Ko je že kazalo, da je bila še ta ocena preveč velikodušna, je NAMA izkoristila ponovno rastoči trg nepremičnin in do konca lanskega leta ali dve leti pred rokom, poplačala polovico dolga. Irska slaba banka bi naj živela 7 do 10 let, ko bo zaprla vrata, pa naj bi se poslovila s 500 milijoni evrov dobička.
Španci in Portugalci s težavami
Španska slaba banka Sareb je bila postavljena kot del pogojev za mednarodno finančno pomoč španskim bankam v višini 41.3 milijarde evrov. Postavili so jo leta 2013, prevzela pa je problematične naložbe španskih bank, ki so večinoma klonile pod padcem nepremičninskega balona. Španci so bili zadovoljni, ker je bila banka vzpostavljena hitro, z delom je začela takoj, a so se vsule kritike, da dela prepočasi. Pristojni so se branili, da se morajo ukvarjati z 200.000 zadevami, vrednimi okoli 50 milijard evrov. Soočali so se tudi s poplavo zahtev po ponovnih cenitvah prevzetega premoženja.
Cilj banke je bil, da lansko leto konča s 5 milijardami evrov prihodkov od prodaje, ali bo od tega ostalo tudi kaj zaslužka, pa ni znano, nižajo se tudi ocene o končni uspešnosti banke, ki ima sicer predvideno življenjsko dobo 15 let.
Slabše izkušnje imajo s postavljanjem slabe banke na Portugalskem, kjer so lani Banco Espirito Santo razdelili na slabo banko in novo banko Novo Banco. Kmalu potem, ko so se začeli prenosi, so se začeli očitki o nepravilnostih in grožnje s sodnimi postopki, med njimi se je oglasila banka Goldman Sachs z očitkom, da bi moralo biti njeno posojilo preneseno na Novo Banco in ne na slabo banko.
Ko propade še slaba banka
Še več težav imajo Avstrijci, kjer je bil povod za slabo banko padec avstrijskega simbola bančnih nepravilnosti – Hypo banke. Zdaj pa so v njeni slabi banki Heta Asset Resolution (HAR) našli že novo veliko luknjo - med štiri in 7,6 milijarde evrov kapitalskega primanjkljaja. In so dvignili roke. Novih obrokov javnega denarja ne bo.
In kaj se v avstrijskem primeru zgodi, ko propade še slaba banka? Pričakuje se zajeten odpis obveznic. Imetniki bi po tem scenariju skupaj izgubili okrog 4,5 milijarde evrov, med njimi so največji Deutsche Bank, UBS in ameriški obvezniški sklad Pimco. A izdelava natančnega načrta je še v delu.
KOMENTARJI (165)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.