EU naj liberalizira področje storitev in kmetijstva

Učinkovitost gospodarskega okrevanja Evropske unije bo odvisna od tega, do katere mere bo uspela strukturne reforma, kot je liberalizacija trgov storitev in kmetijstva, je v poročilu o trgovinski politiki EU ugotovila Svetovna trgovinska organizacija (WTO).

WTO poziva EU k nadaljnji liberalizaciji storitev, tako na notranjem trgu kot v odnosih s tretjimi državami, ter kmetijskih politik skozi poenostavitev carinske strukture ter znižanje visokih carin in proizvodnih ter izvoznih subvencij za kmetijske proizvode.

Evropska unija predstavlja okoli 17 odstotkov svetovne trgovine z blagom, njen obseg trgovanja s storitvami je največji na svetu, obenem pa je tudi največji prejemnik in nosilec tujih neposrednih naložb (40 odstotkov vseh vhodnih neposrednih naložb na svetu in 50 odstotkov vseh izhodnih naložb).

V Ženevi opozarjajo, da se bo rast izvoza v obdobju med 2007 in 2009 upočasnila za več kot dve tretjini, medtem ko naj bi svetovna finančna in gospodarska kriza še bolj negativno vplivala na rast uvoza.

"Od EU kot največjega svetovnega izvoznika blaga in drugega največjega uvoznika se še naprej pričakuje, da bo trgovino postavljala v ospredje prizadevanj za oživitev svetovnega gospodarstva," poudarja WTO.

Poročilo izpostavlja sektor storitev kot še posebno pomemben za EU in zato poziva k oblikovanju resnično delujočega notranjega trga v uniji z odpravo preostalih regulatornih in administrativnih ovir med državami članicami.

WTO pozdravlja dogovor o direktivi o poštnih storitvah in (sicer bolj trhel) politični dogovor o reformi telekomunikacijskega sektorja, a opozarja, da številni storitveni sektorji niso predmet celovite politike notranjega trga. Med njimi omenja turizem, gradbeništvo, svetovanje in dejavnosti zaposlovalnih agencij. Obenem izpostavlja problematiko, da se trgovanje z nekaterimi storitvami ureja na ravni EU, medtem ko so druge (npr. izobraževanje in zdravstvo) v nacionalni pristojnosti.

Glede kmetijstva pa v WTO poudarjajo, da je EU uspelo izboljšati tržno usmeritev in konkurenčnost sektorjev, kot so sladkor, sadje in zelenjava ter vino, povprečna carina na proizvode iz kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva pa se je lani v primerjavi z letom 2006 zmanjšala z 10,9 na 9,3 odstotka. Kljub temu pa so vsi primeri, kjer je carina EU nad 100 odstotki, še vedno med kmetijskimi proizvodi.

Poleg tega v Ženevi opozarjajo, da so kmetijski proizvodi zaščiteni tudi skozi kompleksne carinske strukture, kvote ter sanitarne in fitosanitarne ukrepe, obenem pa dobivajo tudi izvozne subvencije ter subvencije v okviru sistema enotnih plačil na hektar. Poleg tega so protekcionistični ukrepi tudi v ribištvu.