Evropa opozarja Slovenijo, Hrvaško in Italijo: Stalež plavih rib v Jadranu bo kmalu na kritični meji

V kolikor ne bo odločnega ukrepanja bo stalež plavih rib, kot so priljubljene sardele in sardoni, kritičen že med letoma 2022 in 2024, kažejo podatki Evropske komisije, ki so jih v ponedeljek v Zadru predstavili ministrom Slovenije, Hrvaške in Italije. Na konferenci so govorili o načrtu za stalež plavih rib v Jadranskem morju.

Evropska komisija je v Zadru predstavila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za male pelagične staleže, torej za plave ribe, v Jadranskem morju in ribolov, ki zadeva tudi staleže sardele in sardona v severnem Jadranu, s tem pa neposredno tudi slovensko ribištvo. Evropska komisija je predstavila analize, ki kažejo, da bodo razmere v Jadranu kritične že med letoma 2022 in 2024, če ne bo odločnega ukrepanja držav, so sporočili s kmetijskega ministrstva.

Med letoma 2005 in 2014 stalež sardona padel s 400.000 na 100.000 ton

Biomasa staleža sardona je po oceni komisije od leta 2005 padla za četrtino (s 400.000 ton v 2005 na ocenjenih 100.000 ton v 2014). Stalež sardele se je v letih do 1990 gibal med 300.000 in 500.000 tonami, vendar od takrat ostaja pod 200.000 tonami. Evropska komisija je zaskrbljena, da bi lahko prišlo do kolapsa teh staležev v letih med 2020 in 2030, če se bo nadaljeval sedanji obseg ribolova na ti vrsti v Jadranu, zato je tudi podala predlog uredbe o večletnem načrtu.

Konference se je udeležil tudi komisar EU za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella, prisotna pa sta bila še hrvaški in slovenski kmetijski minister Tomislav Tolušić in Dejan Židan.

Slednji je poudaril, da se z vidika stanja staležev sardele in sardona v Jadranu lahko samo strinjamo, da je stanje teh staležev zelo zaskrbljujoče, ter da kljub uvedbi raznovrstnih omejitvenih ukrepov v zadnjih letih ni zaznati znakov izboljšanja staležev, temveč nasprotno.

Židan: Slovenski ribolov predstavlja manj kot 0,1 odstotka celotnega ribolova tega staleža v Jadranu

Židan se je ob robu konference sestal s komisarjem Vello in mu predstavil posebnosti slovenskega ribištva in stališča Slovenije do predloga uredbe. "Naš ribolov predstavlja manj kot 0,1 odstotka celotnega ribolova na te staleže v Jadranu," je poudaril minister, ki pričakuje, da bo srečanje držav, poleg Slovenije tudi Hrvaške in Italije, ki sta glavni ribolovni državi v Jadranu ter Evropske komisije prineslo ustrezne odzive in ukrepe za pravočasno rešitev staležev v Jadranu.

Zadnje obdobje se slovenski ribiči pogosto vrnejo z ulova s praznimi mrežami. Zato mora biti po besedah ministra temu cilju podrejena tudi priprava uredbe o vzpostavitvi večletnega načrta za male pelagične staleže v Jadranskem morju.

Predlog uredbe bo za Slovenijo sprejemljiv, če bodo v okviru pogajanj o predlogu sprejete rešitve, ki bodo omogočile ohranitev tistega segmenta slovenske ribiške flote, ki se ukvarja s ciljnim ribolovom na sardelo in sardona. "Predlog uredbe bomo lahko podprli zgolj ob pogoju, da se vanj vključi rešitve, ki bodo omogočile preživetje majhnemu ribiškemu sektorju, kakršen je slovenski. Dodatni upravljalni ukrepi po mnenju Slovenije nikakor ne smejo pripeljati do tega, da bi gospodarski ribolov na sardelo in sardona v eni od jadranskih držav popolnoma izginil. Naš cilj je ohraniti tisti vitalni segment slovenske ribiške flote, ki še izvaja in nadaljuje tradicijo trajnostnega ribolova na sardelo in sardona na slovenski obali," je še dodal Židan.

Slovenski ribiči danes ujamejo petkrat manj kot leta 2006

V Jadranskem morju poznamo približno 380 avtohtonih vrst rib, ki jih lahko razdelimo v pelagične vrste (plava riba – sardela, sardon, cipelj, papalina, šuri, skuša, velika sardela, palamida) in pridnene vrste (bela riba – mol, morski list, trske, ribon, orada, navadni morski psi, bradač, iverka, mali gavun, črni glavač, oslič, brancin, krulci, salpa, bukva).

Večina staležev, ki jih lovijo slovenski ribiči, se sezonsko priseljuje in odseljuje. Vzrok za to je plitvost morja kot najsevernejša lega v Jadranu. Slovenski ribiči tako večinoma lovijo zelo migratorne vrste rib (sardela, sardon, papalina, šur), ki si jih delijo z ostalimi državami ob Jadranskem morju.

Slovenski ribiči so leta 2015 iztovorili 196 ton svežih ribiških proizvodov. V strukturi skupnega ulova je bilo 86 odstotkov rib, 13 odstotkov mehkužcev in odstotek rakov. Skupna masa ulova je bila za 23 odstotkov manjša kot v letu 2014 in le še petina ulova iz leta 2006.