Evropska komisija bo preiskala slovenske zaveze glede NLB

Evropska komisija dvomi, da je slovenski decembrski predlog glede NLB enakovreden prvotni prodajni zavezi, zato je začela poglobljeno preiskavo, so danes uradno sporočili v Bruslju. Ključno je zagotoviti, da bo banka dolgoročno sposobna preživeti in da bodo članice unije enako obravnavane, poudarja komisarka za konkurenco Margrethe Vestager.

"Slovenija je predlagala spremembe svoje zaveze o prodaji 75 odstotkov svojih delnic v NLB in zamudila rok iz obstoječe zaveze. Države članice so dolžne izpolnjevati svoje zaveze. Na tej stopnji komisija dvomi, da je novi predlog Slovenije enakovreden prvotni zavezi, zato je začela poglobljeno preiskavo," je poudarila komisarka za konkurenco.

"Poskrbeti moramo, da bo NLB, ki je prejela znatno državno pomoč, dolgoročno sposobna preživeti, tudi zaradi slovenskih davkoplačevalcev. Pri tem moramo zagotoviti enako obravnavo vseh držav EU. V času te preiskave bomo še naprej konstruktivno sodelovali s slovenskimi organi," je še izpostavila Vestagerjeva.

Delna prodaja državnega deleža v NLB je ključna zaveza za zagotovitev dolgoročne sposobnosti preživetja banke, na podlagi katere je komisija decembra 2013 odobrila znatno državno pomoč banki v vrednosti do 2,32 milijarde evrov. Slovenija je maja 2017 zaprosila za postopno prodajo svojih delnic NLB v dveh tranšah, kar je komisija odobrila, so ob sprožitvi preiskave spomnili v Bruslju.

Vendar pa Slovenija po navedbah komisije po tem, ko je junija 2017 zadržala prodajo NLB, ni izvedla prodaje prve tranše svojih delnic v NLB do konca leta 2017. Prav tako ni imenovala skrbnika, da bi tako izpolnila alternativno zavezo o odprodaji njenih balkanskih hčerinskih družb. "Glede na to, da Slovenija ni izpolnila svojih zavez, državna pomoč NLB iz leta 2013 ni bila izvedena zakonito," poudarja komisija.

Komisija poleg tega dvomi, da se alternativni ukrepi, ki jih je decembra 2017 predlagala Slovenija, lahko štejejo za enakovredne prvotni zavezi Slovenije. Zaradi navedenega je torej danes začela poglobljeno preiskavo. Slovenski organi in druge zainteresirane tretje osebe imajo tako možnost, da predložijo pripombe na predhodno mnenje komisije, ne da bi to vplivalo na izid preiskave.

Slovenski predlog predvideva precejšnje podaljšanje roka prodaje, imenovanje neodvisnega skrbnika, ki bi do dokončanja prodaje izvrševal delničarske pravice države, in prenehanje uporabe vseh drugih obstoječih zavez s koncem lanskega leta, povzema komisija. Ob tem izpostavlja, da lahko spremembe obstoječih zavez članic in bank prejemnic pomoči, ki so bile dane za pridobitev odobritve pomoči za prestrukturiranje, sprejme le, če se nove zaveze lahko štejejo za enakovredne prvotnim zavezam.

Zlasti morajo novi ukrepi po navedbah komisije zagotoviti sposobnost preživetja NLB v enaki meri kot prvotne zaveze in obravnavati morebitno dodatno izkrivljanje konkurence.

Med pomisleki komisija izpostavlja dvom, da imenovanje neodvisnega skrbnika lahko zagotovi sposobnost preživetja NLB v enaki meri kot sprememba lastništva. Ta bi namreč banki omogočila, da bi lahko na vseh ravneh delovala izključno z namenom doseganja tržnih ciljev, ne da bi krmarila med nasprotujočimi si kratkoročnimi ali dolgoročnimi političnimi cilji.

Pri tem komisija opozarja, da so bila prav vprašanja korporativnega upravljanja NLB eden glavnih dejavnikov, ki so privedli do preteklih finančnih težav in potrebe po državni pomoči, ter da so se predhodni ukrepi korporativnega upravljanja izkazali za razmeroma neučinkovite.

V komisiji izpostavljajo tudi, da Slovenija 1. januarja 2018 ni mogla imenovati skrbnika, zlasti ker je izbirni postopek zamuden in bodo zanj neizogibno potrebne regulativne odobritve. To pomeni, da bo nastala časovna vrzel, med katero banka ne bo niti pravočasno delno prodana niti pod nadzorom skrbnika.

Predhodna ocena komisije kaže, da dodatna zamuda pri prodaji neupravičeno podaljšuje obdobje prestrukturiranja NLB. Za zagotovitev skladnosti s pravili EU o državni pomoči in enake obravnave vseh držav EU obdobje prestrukturiranja ne bi smelo biti daljše, kot je potrebno, še poudarjajo v Bruslju.

Komisija na tej stopnji tudi meni, da bi bilo treba glede na nadaljnje zamude pri prodaji NLB podaljšati tudi nekatere druge zaveze, zlasti tiste, ki so povezane z obdobjem prestrukturiranja. Med temi je na primer zaveza banke, da odobri posojila le, če lahko v zvezi z njim pričakuje minimalno donosnost lastniškega kapitala. S tem bi pomagali zagotoviti sposobnost preživetja banke in odpravili morebitno dodatno izkrivljanje konkurence, ki bi nastalo zaradi zamude, poudarjajo v komisiji.

Komisija dvomi, da novi predlog zavez v zadostni meri izravnava to zamudo v procesu prestrukturiranja, in bo preiskala, ali so potrebni dodatni ukrepi glede ravnanja in zavezujoči strukturni ukrepi, da bi se nove zaveze lahko štele za enakovredne prvotnim.

Slovenija bo imela za pripombe en mesec časa, in sicer po uradnem prejetju odločitve komisije, kar je običajno en delovni dan po njenem sprejetju, torej v tem primeru ponedeljek. Zainteresirane tretje strani pa bodo imele za pripombe prav tako en mesec časa, vendar od objave nezaupne verzije odločitve v uradnem listu.

Naslednji korak po današnjem sporočilu komisije je objava nezaupnega povzetka odločitve komisije v registru državnih pomoči in uradnem listu. Čas objave je odvisen od tega, kako hitro se rešijo morebitna vprašanja glede zaupnosti med članico in komisijo.

O tem, kdaj je mogoče pričakovati končno odločitev, v komisiji danes niso želeli ugibati. 

Ključno, da sprožitev preiskave ne prejudicira njenega izida

Ministrstvo za finance je v odzivu sporočilo, da je za Slovenijo je v tem trenutku pomembno predvsem dvoje, da sprožitev poglobljene preiskave ne prejudicira njenega izida in, da se z danes prejetim odgovorom Komisije odpirajo nove priložnosti, da se v konstruktivnem dialogu najde ustrezna rešitev. 

Na ministrstvu bodo najprej natančno preučili današnji odgovor, predvsem v delu, ko se Evropska komisija opredeljuje glede zadostnosti slovenskih predlogov:"Na tej podlagi bomo v najkrajšem možnem času o vsebini odgovora poročali vladi, kjer bo potrebno tudi zelo hitro sprejeti usmeritve za nadaljnje pogovore z Evropsko komisijo," so zapisali na ministrstvu. 

Kot še dodajajo, bo v okviru analize odgovora Evropske komisije potreben ponovni premislek o ravnotežju med učinki odložene prodaje in posledicah izravnalnih ukrepov, ki naj bi bili potrebni v primeru odloga. Pri tem Slovenija, kot poudarjajo, še naprej pričakuje, da se bodo pogovori s Komisijo osredotočili predvsem na nabor tistih morebitnih izravnalnih ukrepov, ki so usmerjeni k zagotavljanju vzdržnosti uspešnega poslovanja banke in ne tistih, ki naslavljajo morebitno izkrivljanje konkurence.