Finančni komentar: Velika negotovost na delniških trgih

 Ameriško gospodarstvo je v odlični formi, ustvarja nova delovna mesta, medtem ko brezposelnost ostaja rekordno nizka. To je prvi dejavnik, zakaj je nižanje obrestnih mer trenutno še nepotrebno. Član Zveznih rezerv (FED) Neel Kashkari je pred nekaj dnevi izjavil, da nižanja morda letos sploh ne bomo dočakali, in čeprav o tem sploh ne odloča, je vendar bilo dovolj, da so se skoraj vsi sektorji na trgih obarvali rdeče. Naslednji dan so delniški trgi ponovno poskočili, kot da ameriška centralna banka že začenja z rezanjem obresti. Obveznice padajo, kot da je v načrtu novo višanje obresti. Vrednost zlata izjemno hitro raste, kot da se začenja recesija. Na finančnih trgih je zmešnjava in veliko negotovosti. 

Na finančnih trgih ni več ekstremnega pohlepa. Mnogi vlagatelji pričakujejo korekcijo. Surova nafta se ponovno nevarno draži, kar ustvarja nov inflacijski pritisk. Dodatni izziv je tudi stopnjevanje geopolitičnih napetosti med Izraelom in Iranom, strah pred izbruhom vojne dviguje vrednost zlata.  Znani ameriški zagovornik naložb v plemenite kovine Peter Schiff je prepričan, da se bikovski trend šele začenja, srebro je v zadnjem tednu višje za 10  odstotkov, največji ETF rudarjev zlata (GDX) je višji za sedem odstotkov.

Ameriški državni dolg je rekordno visok, 34 bilijonov oziroma 34 tisoč milijard dolarjev (31 tisoč milijard evrov). Dolg ZDA je do gospodarske krize leta 2008 znašal osem bilijonov. Potrebovali so dobrih 200 let, da so do leta 2008 ustvarili osembilijonski dolg, potem so dolg v naslednjih 16 letih potrojili. Zrasel je za dodatnih 26 bilijonov dolarjev (24 bilijonov evrov) na zdajšnjih 34 bilijonov dolarjev (31 bilijonov evrov). Zadnjih 16 let so bile obrestne mere nizke, včasih celo enake nič. Zdaj bodo ostale visoke dlje časa in odplačevanje visokega dolga predstavlja čedalje večji izziv. V ZDA odplačevanje obresti za dolg pri tako visokih obrestih znaša skoraj toliko kot izdatki za obrambo.

Osrednji ameriški indeks S & P 500 je v zadnjih petih mesecih zrasel za 26,60 odstotka, vendar se je minuli teden rast ustavila in trend je začel obračati smer. Mnogi vlagatelji so prepričani, da je to začetek korekcije na trgu, pričakujejo 10-odstotni padec delniškega trga. Guverner ameriške centralne banke Jerome Powell je minuli teden vztrajal pri tem, da večina članov Federalnih rezerv (FED) letos vseeno načrtuje nižanje ključne obrestne mere. "Tveganje, da bi prehitro nižali obrestno mero, je zato, ker bi lahko stopnja inflacije spet poskočila in škodila gospodarstvu. Potem bi jo morali ponovno višati. Storili bomo, kar moramo, da jo znižamo na dva odstotka. Uravnovesiti moramo tveganje."

Osrednji ameriški indeks S & P 500 je od oktobra zvišal tržno kapitalizacijo za 11 bilijonov dolarjev (10 bilijonov evrov), osrednji indeks ni imel v zadnjega pol leta tedenskega padca za več kot dva odstotka, navaja analitik Adam Kobeissi v tedenskem poročilu. Bili smo priča najmočnejšem trendu rasti v zgodovini delniških trgov.

V primeru korekcije bi največ izgubili starejši od 55 let, ker imajo v lasti 80 odstotkov ameriških delnic. Presenetljiv podatek je tudi, da imajo starejši od 70 let v lasti kar 40 odstotkov delniških naložb. Mlajše generacije imajo znatno manj delnic, privarčevanega denarja in tudi čedalje težje pridejo do prve nepremičnine. 

Največje finančne krize nastanejo zaradi pretiranega dolga v zasebnem sektorju in ne zaradi prevelikega državnega dolga, izpostavlja makroekonomist Alfonso Peccatiello. "Namen visoke obrestne mere je, da nekaj zlomi, ker pretirano zadolženo gospodarstvo onemogoča smotrno porabo proračuna. Vendar ljudje so osredotočeni na napačen dolg. Dolg, ki ga ima zasebni sektor, je precej bolj pomemben od državnega dolga. Podjetja ne morejo natisniti denarja, kot to lahko storijo centralne banke."  

Graf, ki ga navaja ekonomist Dario Perkins, prikazuje, da so največje gospodarske krize nastale kot rezultat naraščajočega zasebnega dolga družb. 

Ameriški dolg zasebnega sektorja je 150-odstoten na BDP in se v zadnji 10 letih ni pretirano zvišal. Večjo težavo imajo poleg Kitajske tudi Kanada, Koreja in v Evropi Švica ter Švedska.

Nemški novinar in urednik Holger Zschäpitz iz redakcije die Welt opozarja, da je v zadnjem tednu bilo opaziti večjo volatilnost tako na delniškem trgu (VIX) kot tudi na trgu z obveznicami (MOVE). 

Trenutno so vse oči uprte v surovo nafto, ki je od začetka februarja dražja za 17 odstotkov. Samo v zadnjem tednu je BRENT poskočil za dobre štiri odstotke. Dražja nafta pomeni dražji transport, dražjo hrano in posledično višjo inflacijo. V kolikor bi stopnja inflacije naraščala, ni pričakovati, da bi centralne banke začele nižati obrestno mero.

Zlato je doseglo zgodovinsko najvišjo vrednost. Strma rast, ki smo ji priča že dober mesec, nakazuje, da centralne banke kopičijo zlato. Vrednost je minuli teden še dodatno poskočila zaradi geopolitičnih napetosti med Iranom in Izraelom. Za Evropo je pomemben razplet v Ukrajini. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je prejšnji teden ob 75. obletnici izpostavil, da Ukrajini zmanjkuje streliva in poguma. Rusija s podporo Irana, Severne Koreje in Kitajske predstavlja veliko varnostno tveganje. "Ne želimo prisotnost Nata v Ukrajini, želimo koordinirati in posredovati pomoč Ukrajini, ki je naš zaveznik. Vse članice se strinjajo, da postane Ukrajina članica, in vsi se strinjajo, da moramo omogočiti Ukrajini, da postane članica Nata."

Zatočišče pred vojno in inflacijo naj bi bil tudi bitcoin, digitalno zlato. Vendar ko pade delniški trg, pade tudi bitcoin. To smo videli minuli teden, ko so delniški trgi krvaveli, je bitcoin izgubil dobrih osem odstotkov. Danes je spet na najvišjih vrednostih. Vedno več ameriških bank vlagateljem nudi ETF sklad, ki sledi ceni bitcoina.  

Druga največja kriptovaluta Ethereum, ki omogoča modernejšo zasnovo, ne dosega tako dobre rasti kot bitcoin. Od februarja do sredine marca je pridobil skoraj 80 odstotnih točk, vendar je v zadnjem mesecu padel za 17 odstotkov. Etherium ni bitcoin. Ustanovitelj Ethereuma Vitalik Buterin je tudi priznal, da ima omrežje skrita vrata, ki omogočajo razvijalcem, da lahko spremenijo protokol. "Torej, roll-ups in sloj dve, ki danes obstajajo na Ethereumu, imajo v bistvu tisto, čemur jaz pravim kolesa za usposabljanje, nekakšna stranska vrata, ki razvijalcem omogočijo vstop, da spremenijo protokol v primeru, da odkrijejo težavo."

Na slovenskem delniškem trgu je osrednji indeks SBITOP v skrajšanem tednu tečaj zaključil rahlo višje. Od začetka leta je pridobil 17 odstotkov. Delnica Petrola je teden zaključila 1,45 odstotka višje. Letos je vrednost Petrolovih delnic zrasla za 20 odstotkov. 

Ljubljanska borza je druga najbolj donosna v Evropi in sedma na svetu. O izjemnem rezultatu slovenskih delniških družb sem minuli teden razpravljal z Matejem Rigelnikom, izvršnim direktorjem Equinoxa, delniške družbe v sestavi indeksa SBITOP, ki je prejšnji teden beležila najvišjo rast za kar 8,57 odstotka. "Imamo odlična podjetja na Ljubljanski borzi, ki so bila v zadnjih 15 letih tudi odlično ovrednotena, se pravi: so bila izjemno poceni glede na neko primerljivo tujo konkurenco, kar pomeni, da so z vidika vlagateljev in tistih, ki so se odločili za nakup delnic teh podjetij, tudi odlična naložbena priložnost."

Svet portfelj je na najvišjih vrednostih in je od zadnjega poročanja višji za 2,71 odstotka. V pol leta je zrasel za 12 odstotkov, donos skupaj z dividendami znaša 1219,42 evra. Poleg sklada, ki sledi ceni bitcoina BTCE, je skoraj 30-odstotno donosnost dosegel Newmont Corp. z oznako NEM, ki je eden največjih rudarjev zlata na svetu. Delnice Disneyja ni več v Svet portfelju, realizirali smo skoraj 40-odstotni donos. V delnicah je investiranih 65 odstotkov sredstev, ostalo hranimo v denarju. Svetovni dividendni ETF sklad z oznako VGWE ni imel večjih premikov v zadnjem obdobju. Surovinski ETF z oznako EXXY je eden od zadnjih naložb in je zrasel za 3,6 odstotka. Sklad, ki sledi malim in srednje velikim ameriškim podjetjem oziroma indeksu Russell 2000, ETF z oznako ZPRR, je prav tako ena od zadnjih naložb in ostaja v izgubi. Proizvajalec premoga Peabody Energy z oznako BTU sodi med prve naložbe, ki so bile konec septembra in je imel že več kot 10-odstotno rast, ko smo zaprli polovično pozicijo. Zdaj v portfelju predstavlja petodstotno pozicijo, vendar je ponovno v rdečih številkah. Kitajska Alibaba je še vedno najnižje od vseh naložb, čeprav ima odlične poslovne rezultate, zato je tudi še vedno v portfelju z 10-odstotno izpostavljenostjo. 

Ni pomembno, če se motiš ali imaš prav. Pomembno je, koliko denarja ustvariš, ko imaš prav, in koliko ga izgubiš, ko se motiš. - Stanley Druckenmiller