'Zagotovo sodi širitev podjetja Tesla med investicije, za katere si prizadevajo številne evropske države.' Tudi Slovenija?

Podjetje Tesla Elona Muska, ki proizvaja električne avtomobile, po združitvi s podjetjem Solar City pa tudi solarne strehe in večje baterije za domove (Powerwall), je letos v Nevadi odprlo prvo gigatovarno, ki sicer še ni v celoti dokončana. Drugo, ki bo prav tako proizvajala baterije in avtomobile, pa bodo postavili v Evropi. Točna lokacija naj bi bila znana prihodnje leto.

Pristojna ministrstva smo povprašali, ali Slovenijo sploh zanima postavitev megalomanske tovarne in ali bi bila naša država sploh primerna.

Z ministrstva za gospodarstvo konkretnih odgovorov na vprašanja, ali si Slovenija kakorkoli prizadeva tovarno ''pripeljati'' k nam, nismo dobili. So pa poudarili, da je ''spodbujanje tujih neposrednih investicij (TNI) eno izmed prioritetnih področij vlade, saj so TNI pomemben dejavnik mednarodnega sodelovanja in gospodarske rasti''.

Na ministrstvu se zavedajo pomena pridobitve investicij iz držav, kot so ZDA, ki so največja svetovna investitorica ter hkrati njihova podjetja znatno investirajo v raziskave in razvoj. ''ZDA smo tako z vidika internacionalizacije uvrstili med prioritetne trge, iz katerih bi želeli privabiti več tujih neposrednih investicij.''

Spomnili so, da je podjetje Tesla že leta 2013 napovedalo nadaljnjo širitev proizvodnih kapacitet v Evropi. ''Zagotovo sodi napovedana nadaljnja širitev podjetja Tesla Motors med investicije, za katere si prizadevajo številne evropske države, saj gre za investicije z uporabo visoke tehnologije,'' menijo na ministrstvu za gospodarstvo, a česa oprijemljivejšega nam niso povedali.

Poudarili so, da je ''Slovenija dobro pozicionirana kot tehnološka lokacija za električno mobilnost. Raziskave in razvoj komponent elektriciranega pogona s povezano polnilno infrastrukturo ter povezave z visokim izobraževanjem, razvojnimi centri in podjetji predstavlja trdno osnovo, ki jo moramo v prihodnosti še nadgraditi''.

40 odstotkov vse energije v Slovenije se porabi v prometu

Nekatere države se že trudijo, da bi do leta 2025 povsem prenehale prodajati nove avtomobile, delujoče na naftne derivate. Na vprašanje, kako je Slovenija naklonjena električnim vozilom, so na ministrstvu za infrastrukturo odgovorili, da je elektrifikacija prometa eden ključnih stebrov energetskega koncepta Slovenije, ki je v pripravi.

To bo prineslo pozitivne učinke tako zaradi doseganja cilja brezogljične družbe kot tudi zaradi zanesljivosti oskrbe in zmanjševanja energetske uvozne odvisnosti, so pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu in dodali, da ima Slovenija relativno visok delež rabe energije v prometu – približno 40 odstotkov vse energije v Sloveniji se porabi v prometu, od tega so skoraj izključno naftni derivat. Poleg tega je elektrifikacija prometa lahko tudi priložnost za slovensko avtomobilsko industrijo, ki je v Sloveniji precej razvita (avtomobilski grozd).

Težko dosegljiv cilj

Obnovljivi viri energije so pri nas leta 2010 predstavljali le 12 odstotkov končne porabe energije. Cilj Slovenije pa je, da bi do leta 2020 25 odstotkov energije pridobili iz obnovljivih virov (OVE), kar smo si zastavili leta 2009.

''Višjih ciljev si ne zastavljamo, saj bo še ta precej težko dosegljiv, predvsem zato, ker so zaostanki pri gradnji HE na spodnji Savi in pri gradnji malih HE. Vetrni potencial v Sloveniji je, ni pa zelo ugoden, saj so zemljišča na dobro prevetrenih lokacijah v veliki meri naravovarstveno zaščitena. Trenutno smo nad vmesnim ciljev OVE, predvsem zaradi preseganja pri rabo OVE za toploto, zaostajamo pa pri proizvodnji električne energije iz OVE in pri rabi OVE v prometu,'' so priznali na ministrstvu. 

Težava tiči tudi v pomanjkanju denarja. Višji cilji, kot so pojasnili, bi bili vezani tudi na večja javnofinančna sredstva, potrebna za spodbude/subvencije, pri čemer je shema za spodbujanje proizvodnje električne energije iz OVE že relativno obsežna, za njo se na leto porabi okoli 150 milijonov evrov. ''Zato jo bo vlada v prihodnje širila v omejenem obsegu, največ za 10 milijonov novih vstopov letno.''

Kaj prinaša posodobitev?

Ker so se od priprav akcijskega načrta za OVE (iz leta 2009) zgodile velike spremembe, so le-tega posodobili, so še pojasnili na ministrstvu in dodali, da so v posodobljeni program med drugim vključene tudi projekcije proizvodnje in rabe obnovljivih virov do leta 2030 ter indikativni nacionalni cilj na področju OVE do leta 2030.

''Za doseganje cilja do leta 2030 sta izdelana dva scenarija: vetrni (večja izraba vetrne energije) in drugi sončni (večja izraba sončne energije), pri čemer je tako z ekonomskega kot okoljskega vidika sončni scenarij boljši in glede na trende tudi bolj realen, zato je ta scenarij določen kot scenarij posodobljenega akcijski načrt OVE. V tem scenariju je v letu 2020 predvideno inštaliranih sončnih elektrarn v višini 418 MW in 56 MW vetrnih elektrarn,'' so še pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu.

Oktobra lani so okoljsko poročilo za akcijski načrt poslali v pregled ministrstvu za okolje in prostor (MOP). ''Na podlagi pripomb varstvenih resorjev smo okoljsko poročilo praktično eno leto usklajevali. Ko bomo od MOP dobili soglasje o ustreznosti okoljskega poročila, bo posodobljen akcijski načrt OVE skupaj z okoljskim poročilo in drugimi prilogami posredovan v javno obravnavo. Predvidoma bo še v mesecu novembru. Ob tem bomo pripravili tudi javno predstavitev,'' so še pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.