Guverner Jazbec: Dogajanje v Grčiji ne vpliva neposredno na slovenski bančni sistem

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je poudaril, da je izpostavljenost slovenskega zasebnega sektorja do Grčije zgolj 372.000 evrov, Banka Slovenije nima neposredne izpostavljenosti, izpostavljenost proračuna pa je milijardo evrov. Morebitne izgube bi se reševale v okviru evropskih mehanizmov.

"Slovenske banke niso ogrožene. Tudi če te obveznosti v celoti ne bi bile poplačane, ne bodo utrpele posledic," je bil jasen Jazbec in dodal, da tudi nadzor kapitalskih tokov in omejitve dviga gotovine ne vplivajo na stabilnost slovenskega bančnega sistema.

Ponovil je še besede finančnega ministra Dušana Mramorja, da je nujno treba nadaljevati z vsemi aktivnostmi v skladu s sprejetim nacionalnim reformnim programom. Banka Slovenije pa je že pred enim letom poudarila, da "potrebujemo jasno, konsistentno in koherentno nacionalno strateško politiko", ki bo med drugim spodbujala makroekonomsko in finančno stabilnost.

Poleg tega je po njegovih besedah zaradi ukrepov za stabilizacijo bančnega sistema leta 2013 zaupanje vanj trdno. Tudi finančni trgi, ki so sprva močno reagirali na krizo v Grčiji, kar se je videlo v dvigih zahtevanih donosov na obveznice perifernih držav, so se pri mnogih državah, tudi pri Sloveniji, že umirili.

Križanič: Slovensko posojilo Grčiji ni izgubljeno

Nekdanji minister za finance Franc Križanič meni, da denar, ki ga je Slovenija pred leti posodila Grčiji, ni izgubljen. "To so krediti, ki se jih ne odpisuje. Se pa ročnost prilagodi sposobnosti dolžnika, da vrne. Ta bankrot pomeni, da Grčija v nekem trenutku ne more izplačati nekega obroka, vendar se potem reorganizirajo krediti," je povedal.

Sam je bil minister, ko je Slovenija Grčiji posodila denar. "Takrat ni bilo nikogar, ki bi lahko še posodil. Takrat bi Grki lahko razglasili bankrot in potem bi sledil verižni bankrot vseh ostalih držav. Mi bi bili približno na 15. mestu, ker smo močen izvoznik, a bi tudi mi prišli na vrsto," je pojasnil.

Po ocenah Križaniča se bo zadnje dogajanje okoli grške dolžniške kriza najprej poznalo po višjih obrestnih merah za obveznice, nato na težjem dostopu do kreditov na finančnem trgu ter padanju naročil. "Potem pa se zna odviti verižni bankrot prek držav, ki so povezane z Grčijo. To so Bolgarija, Srbija, Romunija in prek tega na trgu zopet k nam. Torej neki mini Lehman Brothers se zna začeti odvijati tudi tu. EU torej mora najti rešitve, prvič, da Grki prepoznajo, da morajo varčevati, in drugič, da morajo dobiti nek impulz za gospodarsko rast," je dejal.

Izstop Grčije iz območja evra po njegovih ocenah ni najbolj verjeten. "Ves čas bodo imeli probleme, kako vrednotiti kredite, tudi notranje. To jim bo povzročalo stalno krizo, zato si po mojem ne upajo izstopiti iz evra," je ocenil.

Židan: Ne gre le za finančno krizo

Kmetijski minister in predsednik SD Dejan Židan ocenjuje, da pri vprašanju Grčije ne gre več le za finančno krizo, ampak ekonomsko, varnostno in politično krizo. "V vsakem primeru upam, da se bodo pogajanja nadaljevala. Ne smemo opazovati le vlade v Grčiji ali EU, ampak moramo opazovati predvsem ljudi in se zavedati, da je EU, s tem ko je pritisnila Grke v prehudo varčevanje brez tega, da bi jim omogočila gospodarski zagon, naredila marsikatero napako," je dejal.

Šircelj: Situacija je resna, referendum ne bo rešil finančnih težav

Referendum bo pokazal voljo ljudstva, a finančnih težav ne bo rešil, meni poslanec SDS Andrej Šircelj, ki ocenjuje, da so razmere v zvezi z Grčijo resne. To je znak, tako Šircelj, da morajo grška vlada in partnerji v Evropi ponovno sesti za mizo in sprejemati ne le finančne, pač pa tudi državotvorne odločitve, predvsem v evropskem smislu.

Na kratek rok denarja ne bomo dobili nazaj, je prepričan Šircelj. Dodatno bomo plačali obresti, po njegovih ocenah okoli 20 milijonov letno že v prvem trenutku. "To pa predvsem zato, ker nismo dovolj hitro sanirali teh kreditov, ki smo jih dali, pravzaprav smo pogoje še poslabšali," je prepričan.

Na vprašanje posledic za Slovenijo v primeru izstopa Grčije iz EU pa Šircelj odgovarja, da ne bo prišlo do bistvenih zapletov. Po lizbonski pogodbi lahko izstopi iz EU, tehnika pa glede tega po njegovih besedah ni dodelana, zato nastopijo dodatne težave. Dodatne zaplete pomeni tudi prestop Grkov na svojo denarno valuto, je dodal.

Opozoril je še na morebitno nevračilo obresti s strani Grčije. To po klavzuli v pogodbah pomeni, da bodo morali vrniti celotni dolg, ki ga pa ne morejo, je pojasnil Šircelj.

Spomnil je še na po njegovi oceni napačne presoje nekdanjega finančnega ministra Franca Križaniča leta 2010 in 2011, koliko dobička bomo dobili od posojanja denarja Grčiji. Poslanec SDS še poudarja, da nobena država ni bila in ni prisiljena, da jemlje kredite in povečuje dolgove. Grčija je po njegovih besedah kredite najemala kot suverena država.

SMC ob grških težavah izpostavlja pomen nadaljevanja začrtanih ukrepov

V poslanski skupini SMC pozorno spremljajo dogajanje v Grčiji, ob tem pa poudarjajo, da bodo posledice grške odločitve čutili vsi državljani držav območja evra, tudi Slovenije. Zato ocenjujejo, da mora Slovenija nadaljevati s sprejemom in izvajanjem začrtanih ukrepov, predvsem med drugim strategije upravljanja z državnimi naložbami.

Slovenija je bila še nedolgo nazaj tudi sama v podobno nezavidljivi situaciji, ko se ji je napovedoval program trojke, kot je danes Grčija. Če takrat ne bi pričeli in danes nadaljevali z uvedbo pomembnih strukturnih reform na področju stabilizacije javnih financ, bi se lahko danes prav tako pogovarjali o plačilni nesposobnosti oziroma bankrotu države, so zapisali v poslanski skupini SMC.

"Dogodki, povezani z Grčijo, vplivajo na državljane v EU, vendar sami dajemo posebno pozornost državljanom Slovenije, zato intenzivno delamo na stabilizaciji javnih financ, med drugim na fiskalnem pravilu," pa je v današnji izjavi za medije še ocenil poslanec SMC Dušan Verbič.

Slovenija mora po mnenju poslancev SMC nadaljevati tudi z ukrepi na področju preprečevanja sive ekonomije, kamor spada tudi aktualno sprejemanje zakona o potrjevanju davčnih računov.

"Le s sprejemom tovrstnih obveznih reform, katerih odločilno težo morata spregledati tako koalicija kot opozicija, se Slovenija odmika od grške situacije in se približuje zgodbam o javnofinančni ter posledično tudi politični stabilizaciji države, kot predpogojev za njeno prihodnjo rast in uspeh," so še dodali v poslanski skupini SMC.

Prikl upa na salomonsko rešitev glede Grčije še pred referendumom

Poslanca DeSUS Uroša Prikla žalosti, da Grčija in predstavniki EU niso dosegli dogovora, ob čemer meni, da je bilo očitno premalo angažiranja obeh strani. Potem ko je prvak DeSUS Karl Erjavec v nedeljo ocenil, da do dogovora ne bo prišlo, pa je Prikl bolj optimističen in upa, da bodo vpleteni še pred grškim referendumom našli salomonsko rešitev.

Poslanec DeSUS Uroš Prikl je priznal izpostavljenost Slovenije, ki je s posojili in poroštvom izpostavljena do Grčije.

A je sam optimist in ocenjuje, da se bodo predstavniki EU in Grčije še pred predvidenim nedeljskim referendumom v Grčiji dogovorili in našli optimalno rešitev, ki bo na dolgi rok dobra tako za Grke kot celotno EU.

Erjavec je sicer v nedeljo ocenil, da se je grška vlada za referendum odločila, ker ne more izpolniti nerealnih predvolilnih obljub o tem, da Grčiji ne bo treba izpolnjevati obveznosti, ki jih je postavila EU.