GZS: Za gospodarstvo letos veliko razočaranj
Varčevanje je bilo letos premalo razvojno usmerjeno in premalo odločno, hkrati pa nimamo razvojne politike. Zato je bilo letos leto velikih razočaranj, meni predsednik gospodarske zbornice in dodaja, da v prihodnje leto vstopamo z veliko neznankami.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Samo Hribar Milič (Foto: Miro Majcen)
Letošnje leto bo na gospodarskem področju v Sloveniji zaznamovano kot leto velikih pričakovanj in velikih razočaranj, pravi predsednik gospodarske zbornice Samo Hribar Milič, ki dodaj, da v prihodnje leto vstopamo z veliko neznankami, pri čemer izpostavlja sanacijo bank.
Reform, ki smo jih pričakovali, letos nismo izpeljali, investicije so drastično upadle, velik problem predstavljata zadolženost in kapitalska podhranjenost gospodarstva, do sprememb ni prišlo niti na trgu dela, je na novinarski konferenci opozoril Hribar Milič.
"Začeli smo sicer z varčevanjem, vendar po našem mnenju premalo odločno in tudi premalo razvojno usmerjeno," je dejal in dodal, da pravna država še naprej kaže zobe. "Nimamo enotne razvojne politike, ki bi jo spremljala konkretna podpora s strani celotne države," je opozoril.
Ključni vprašanji: Kaj bo z bankami in kaj s sanacijo gospodarstva?
V leto 2013 zato vstopamo z veliko neznankami. "Prva neznanka je, kaj se bo dogajalo s sanacijo bank – kako bomo pri tem uspešni in transparentni," je dejal predsednik GZS.
Velik zalogaj bo tudi sanacija gospodarstva. "Vsaj toliko dolga, kot ga imajo naše banke, je tudi v našem gospodarstvu," je opozoril Hribar Milič. Pri tem je izrazil bojazen, da se bo nadaljevala dosedanja praksa, ko smo samo opazovali, kako so podjetja propadala.
Neznanka je tudi, kakšna bo naša industrijska strategija in kaj bo s socialnim dialogom. Pri slednjem se po mnenju Hribar Miliča preveč ukvarjamo z iskanjem krivca za nastale razmere, premalo pa z iskanjem izhoda iz težav.
Predsednik GZS je izpostavil še dve neznanki – kaj bo s prodajo državnega premoženja in kako se bodo nadaljevali protesti v Slovenji. Na GZS si želijo, da bi prodaja državnega premoženja potekala transparentno. "Slovenski nacionalni interes je, da obdržimo podjetja, delovna mesta in s tem razvojni potencial," je dejal.
Hribar Milič razume proteste – ne nazadnje je z razmerami nezadovoljno tudi gospodarstvo. DZ in politične stranke zato pozivajo k tvornosti, sodelovanju in iskanju izhoda iz krize, ne pa k izkoriščanju protestov za njihove ozke parcialne interese, je dejal Hribar Milič.
V gradbeništvu nenormalni pogoji že pri popvraševanju
Direktor GZS - Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala Jože Renar je podrobneje spregovoril o razmerah v gradbeništvu. "Slovensko gradbeništvo v zadnjih letih beleži izjemno nenormalne pogoje za svoje poslovanje že pri samem povpraševanju," je dejal.
Kriza se že nekaj časa močno pozna v gradbeništvu. (Foto: Reuters)
Ker je gradbeno podjetje v Sloveniji enostavno ustanoviti in ker se rojevajo vedno nova, panoga po mnenju Renarja nima težav z obstojem, vprašanje pa je, koliko je lahko konkurenčna in kako bo prispevala k zagonu celotnega gospodarstva.
V letu 2013 bi lahko pričakovali napredek pri investicijah, čeprav je tveganje, da bo do njih res prišlo, po mnenju Renarja vedno večje. Med vzroki za to je naštel težave s slabo pripravljeno projektno dokumentacijo, dolgotrajnimi postopki pri izbiri izvajalcev, vedno večjim pomanjkanjem referenc slovenskih podjetij, oslabljenimi bankami in preslabo podporo izvajalskim podjetjem ...
Kovinska industrija potrebuje kakovostno financiranje, ki ga trenutno nima
Direktorica GZS - Združenja kovinske industrije Janja Petkovšek je med potrebnimi ukrepi za kovinsko industrijo v letu 2013 izpostavila zagotovitev kakovostnega financiranja, ki ga slovenska podjetja od naših finančnih institucij ta hip niso deležna.
V Sloveniji je kapital trenutno zelo težko dostopen, medtem ko so tuja podjetja deležna zelo kakovostne finančne podpore, je opozorila Petkovškova in pozvala h krepitvi financiranja internacionalizacije preko SID banke.
Direktor GZS - Zbornice elektronske in elektroindustrije Janez Renko meni, da bi morali pripraviti nacionalne programe in akcijski načrt za projekte energetske učinkovitosti, izkoristiti možnosti za porabo sredstev iz obstoječe finančne perspektive 2007-2013, poskrbeti za konkurenčen trg dela ter preprečiti beg usposobljenih ljudi, predvsem mladih.
Povezani članki
Glasuj
Menedžerji? Ne, sorodstveno nastavljeni navidezni upravniki lastnine, ki ne ločijo med buldožerjem, lopato in pinceto! Ljudje, ki se ne spoznajo ne na gospodarstvo, ne na ekonomijo,.. so pa magistri menedžerske administracije, ki jim je spričevala plačevala država in/ali lastniki privatiziranih podjetij!
Predsednik GZS priznava, da je bilo Leto 2012 leto velikih pričakovanj in velikih razočaranj. Za 2013 se sprašuje kaj bo s prodajo državnega premoženja in kako se bodo nadaljevali protesti v Slovenji,… To pa je tudi vse. To bi lahko ugotovil vsak osnovnošolec za domačo nalogo. Človek, ki ugotavlja: "Začeli smo sicer z varčevanjem, vendar po našem mnenju premalo odločno in tudi premalo razvojno usmerjeno" in dodaja "Nimamo enotne razvojne politike, ki bi jo spremljala konkretna podpora s strani celotne države." Prosim vas, kaj pa ste počeli vi v letu 2012? Podpihovali vladne ukrepe, da se delavcem ne plačuje opravljenega dela in prispevkov! Se skrivali kakor minister za gospodarstvo, ki je napisal pakete papirja (3. paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva v katerem je obljubil, da bo do konca leta 2012 vlada pripravila strategijo gospodarstva, industrijsko politiko,..) potem pa ni prišel več na sceno, pred kamero razlagati, kako je skupaj z GZS pripravil razvojno politiko Slovenije? Res ste pravi zgled sodobnim slovenskim menedžerjem, povsod se vtikate, vse uničujete, le svojega dela ne opravite, ker ga ne znate, ker vam je še lastno delovanje tuje. Birokrati, ki podpišete razdelitev denarja in provizij ter nakazil, kakor vam je bilo naročeno. Drugega ne znate.
Dokaz so spet vaše izjave: "Vsaj toliko dolga, kot ga imajo naše banke, je tudi v našem gospodarstvu" pri čemer izpostavljate sanacijo bank, za gospodarstvo vam je malo mar. Ponovno se sklicujete na to, da do sprememb ni prišlo niti na trgu dela,… Ponavljate floskule s katerimi nas pita vlada.
Milič (gospod vas ne morem imenovati) umaknite se in dajte možnost nekomu, ki bo sposoben izdelati program prestrukturiranja gospodarstva, razvojno strategijo Slovenije, industrijsko politiko,.. K umiku pozovite tudi vlado, ki ni sposobna organizirati takšne politike, ki bi imela podporo celotne države oziroma vsaj njenega večinskega , zdravega dela, ki ni nagnjen le k osebnemu pohlepu, sebičnim interesom velekapitala in elite.
Žalostno je le to, da nam (ljudstvu) tudi smrtna obsodba vas in vam podobnih menedžerjev ne bi povrnila tega kar ste uničili. Za vami potop. Ljudje morajo začeti iz nič oziroma z vračanjem dolgov, ki ste jih potrošili vi.
Kaj pa delitev dobička, od katerega delavec nima popolnoma nič? Če firma posluje negativno, mora delavec, hoče noče, deliti usodo z njo, z nižjo ali zaostalo plačo. Zakaj pa, če je profit, zakaj pa ne dobi kakšnega bonusa, morda plačo malo prej, morda malo večjo plačo...? A bi tako spet firme propadle? Teli naši mene-žeri so požrešni za znoret.
(in temu primerno sposoben .. no - sej je res, da je predsednik, tako da kakšne hude škode najbrž ne more narest, ampak človeku gre pa včasih tudi malo v nos, da so ravno taki najbolj nagrajevani)




