Delovna skupina za fiskalno pravilo se je danes sestala z ministrom za finance Janezom Šušteršičem. Vsebinske dileme glede fiskalnega pravila so po njegovih besedah takšne, da je z nekaj truda še mogoče najti rešitve. "Bilo je nekaj relevantnih vsebinskih vprašanj, a s kakšnim krogom pogovorov bi vsebinsko prišli skupaj," je novinarjem dejal Šušteršič.

Odločitev, ali se fiskalno pravilo zapiše v ustavo ali ne, je po ministrovih besedah zdaj v rokah politike. Če soglasja za to ne bo, bodo razlogi bolj politični in formalni kot pa vsebinski, je prepričan.

Šušteršič razlog za zapisa fiskalnega pravila v ustavo argumentira z naslednjimi besedami: "Če bi fiskalno pravilo zapisali v navaden zakon, bi lahko kadarkoli to pravilo z drugim zakonom obšli. V evropski pogodbi pa piše, da moramo to pravilo zapisati na trden in trajen način."

Za ministra Šušteršiča je počitnic konec. (Foto: Damjan Žibert)

Kot je pojasnil poslanec SDS Branko Grims, so vsebinsko zadeve usklajene. "Sploh ni nobenega posebnega odprtega vsebinskega vprašanja. Gre le še za vprašanje politične volje. Čemu dati prednost – slovenskemu podjetništvu, gospodarskemu razvoju Slovenije, ukrepom za popustitev posojilnega krča ali pa političnim ambicijam? V SDS bodo dali prednost prvemu," zagotavlja Grims.

Prepričan je, da vsi argumenti govorijo v prid vpisu fiskalnega pravila v ustavo; ta je po njegovih besedah potreben za zvišanje bonitetnih ocen Slovenije. Ob tem Grims poudarja, da primerjave s Francijo – ta fiskalnega pravila ne bo zapisala v ustavo – ne zdržijo, saj da Francija ni v takem krču kot Slovenija. "Samo vpis fiskalnega pravila v ustavo je dovolj jasen in verodostojen signal vsem v tujini, ki vplivajo na bonitetne ocene Slovenije in na dostop Slovenije do kapitala po razumni ceni," poudarja Grims.

V SDS si želijo doseči politično soglasje glede zapisa fiskalnega pravila v ustavo in za to bo potreben še dodatni napor. "To je edino državniško ravnanje. Ta poskus smo dolžni storiti," je zatrdil Grims in dodal, da si je treba vzeti dovolj časa za preučitev vseh okoliščin in za pregled realnih učinkov ene in druge rešitve.

Novega uravnoteženje vlada ne pripravlja

Šušteršič je danes popoldne dejal, da vlada ne pripravlja novega zakona za uravnoteženja javnih financ, so pa po njegovih besedah potrebni nekateri popravki na prihodkovni in odhodkovni strani v proračunih za prihodnji dve leti, če želi vlada izpolniti obljubo, da bo primanjkljaj padel pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Rezov v plače javnega sektorja, pokojnine in socialne transferje in izključil, ni pa jih niti potrdil. "Več rešitev je na mizi, vlada in koalicija o njih še razpravljata. Gotovo bo treba delati na nižji rasti odhodkov, hkrati pa je na prihodkovni strani zelo malo ukrepov, ki ne bi škodili gospodarstvu. Temu se bomo skušali izogniti," je zatrdil.

Minister za zunanje zadeve in predsednik vladne stranke DeSUS Karl Erjavec je namreč že v torek napovedal, da bo njegova stranka izstopila iz koalicije, če bo vlada radikalno posegala v pokojnine in v plače v javnem sektorju.

Vlada si je sicer že postavila največjo dovoljeno višino odhodkov, ki bodo lahko v letu 2013 dosegli 9,5 milijarde evrov, kar je celo za pol milijarde evrov več kot v rebalansu letošnjega proračuna. V letu 2014 naj nato odhodki ne bi smeli preseči 9,3 milijarde evrov.

Kljub višjim odhodkom naj bi se proračunski primanjkljaj prihodnje leto znižal s treh na 2,5 odstotka BDP, v letu 2014 pa dodatno nazadoval na 1,8 odstotka BDP. Glede na dvig odhodkov in istočasno znižanje primanjkljaja bi se morali ti glede na 7,9 milijarde evrov v rebalansu letošnjega proračuna precej zvišati.

PS: Politično zapenjanje, da bo fiskalno pravilo kaj rešilo, je metanje peska v oči

V Pozitivni Sloveniji (PS) po besedah poslanke Maše Kociper vztrajajo pri stališču, da zapis fiskalnega pravila v ustavo ni potreben, saj ima Slovenija ratificirano mednarodno pogodbo, ki neposredno zavezuje in ima primat po našem pravu. Kot poudarja Kociprova, v PS pri pogovorih sodelujejo, ker želijo pomagati pri kreiranju zakona, četudi potem pri sprejemu ne bi sodelovali. Koalicija pa po njenih besedah pri podpori zapisa fiskalnega pravila v ustavo računa zlasti na SD. 

V poslanski skupini SD so medtem potrdili besede, ki jih je za časnik Delo povedal predsednik stranke Igor Lukšič. Ta je dejal, da so v stranki po nedavni odločitvi Francije zdaj še bolj utrjeni v prepričanju, da fiskalnega pravila ne zapišemo v ustavo. Predsednik SD Janko Veber pa je zatrdil, da so v stranki naklonjeni vnosu fiskalnega pravila le v izvedbeni zakon.

Medtem ko so bile na današnjem sestanku v ospredju strokovne dileme, so v PS ponovili, da bi bil simbolen signal za mednarodne trge zavezanost k reformam in ne zapis nekega pravila v ustavo. Reforme so po njihovih navedbah potrebne, ker je samo na ta način mogoče zagotoviti dolgoročno konsolidacijo in stabilnost javnih financ. "Politično zapenjanje, da bo fiskalno pravilo znižalo obrestne mere ali karkoli rešilo, je metanje peska v oči," je poudarila Kociprova in ob tem dodala, da je javna podoba, da se Slovenija ne more poenotiti glede tega, škodljiva. "Trgom dajemo občutek, da se ne strinjamo glede vsebine, kar pa ne drži," je poudarila.

Dilema, ali fiskalno pravilo zapisati zgolj v zakon ali pa spreminjati tudi ustavo, je tako zdaj v rokah političnega vrha, je poudaril tudi Jakob Presečnik (SLS). "Pri predsednikih vseh parlamentarnih strank bomo videli, ali bo zadostna večina ali ne," je dejal in izrazil upanje, da se bo politika uspela sporazumeti glede zakona. Glede sprememb ustave po njegovem soglasja ni pričakovati. Presečnik meni, da bi zakon o fiskalnem pravilu tudi brez sprememb ustave v DZ sprejeli z dvotretjinsko večino. Po njegovih ocenah namreč samo takšna večina zakonu daje neko moč, in sicer tudi za v prihodnje, da ga ne bi bilo mogoče vsakih nekaj mesecev spreminjati.

Minister še ne ve, kako bi se prenos slabih terjatev poznal v proračunu

S Šušteršičem se je danes sestala tudi delovna skupina za upravljanje državnega premoženja. O vsebini predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu se še ni povsem uskladila, zato bo delo nadaljevala in za septembrsko zasedanje DZ pripravila ustrezen zakon, je povedal Šušteršič. Pojasnil je, da je zakon že izboljšan, marsikatero rešitev po njegovih besedah podpirajo celo vse stranke.

Med odprtimi vprašanji je upravljanje z Modro zavarovalnico in s Kadom ter dileme glede upravljanja kapitalske naložbe v Zavarovalnici Triglav, glede vrednotenja z države na holding prenesenih naložb in glede otvoritvene bilance.

Glede vrednotenja premoženja v času prenosa na holding minister Šušteršič meni, da je skladno z zakonom o gospodarskih družbah premoženje mogoče prenašati po knjigovodski vrednosti v trenutku ustanovitve in da gre za preknjižbo. Na vprašanje, kako bi se prenos slabih terjatev bank na agencijo poznal v proračunu, je Šušteršič danes odgovoril, da tega odgovora še nima.

V zvezi z imenovanjem članov nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga pa je Šušteršič dejal, da je pomembno, da nadzornike ne imenuje neposredno vlada, ampak da jih potrdi državni zbor.

Predloge, da bi bil lahko predlagatelj članov nadzornega sveta holdinga tudi predsednik republike, pa je finančni minister pospremil z besedami: "Predsednik republike ni angleška kraljica, ampak je človek, ki je izvoljen na volitvah, ima svojo politično opredelitev, takšno ali drugačno. Če bi vseh devet predlogov za člane nadzornega sveta zaupali njemu, to tudi ne bi bilo zagotovilo za neodvisnost."

Če se bo vprašanje vnosa fiskalnega pravila v slovensko zakonodajo preneslo v odločanje političnemu vrhu in če je še precej nedorečeno vprašanje načina sanacije bank, glede priprave predloga zakona o državnem holdingu za zdaj kaže dobro.

To je potrdila tudi poslanka PS Alenka Bratušek, ki poudarja, da so člani delovne skupine bolj ali manj enotni pri odprtih vprašanjih. "Meni to daje upanje, da smo bolj ali manj vsi uporabljali enake strokovne argumente. Vsi smo zahtevali popis premoženja, ki bo prenesen na holding, vrednost, po kateri se bo to premoženje prenašalo, in obveznosti, ki jih pravne osebe prinašajo v holding," je pojasnila Bratuškova.

V PS sicer nasprotujejo sprejemu zakona o Slovenskem državnem holdingu po hitrem postopku.