Jezi jih, ker bodo morali prispevati k reševanju bank

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je že 4. decembra v imenu 250 malih imetnikov podrejenih obveznic 26. izdaje obveznic NLB vložilo pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o bančništvu in podalo predlog za zadržanje njegovega izvajanja. V torek pa je na ustavno sodišče vložilo še eno tovrstno pobudo, in sicer v imenu tistih malih imetnikov podrejenih obveznic bank, ki so se jim pridružili v zadnjem času. Koliko jih je, v VZMD niso razkrili, vabijo pa še vse preostale, naj pristopijo k ponujenemu sporazumu.

Ukrep, ki določa, da se bo v okviru sanacije bank omogočilo prenehanje ali konverzijo obveznic bank in katere namen je, da tudi imetniki hibridnih instrumentov prispevajo k reševanju bank, po ocenah VZMD ne bo prizadel le oseb, ki so neposredno vplačale podrejene obveznice bank v preteklih letih, temveč tudi po neuradnih ocenah več kot 500.000 varčevalcev v pokojninskih skladih, ki imajo sredstva naložena v takšnih obveznicah, so opozorili v VZMD.

Vložitev pobude za presojo ustavnosti posameznih določil novele zakona o bančništvu za obveznico Abanke (ABVIP) in obveznico 26. izdaje NLB (NLB26) so napovedali tudi v društvu Mali delničarji Slovenije. Pobudo za ustavno presojo novele, začasno zadrževanje izvrševanja dela zakona in prednostno obravnavo pobude na ustavnem sodišču pa je danes podprl tudi državni svet.

Tudi društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je v imenu imetnikov obveznic prek pooblaščene odvetniške pisarne Tamare Kek v torek vložilo pobudo za oceno ustavnosti več členov novele zakona o bančništvu ter hkrati podalo predlog za začasno zadržanje izvajanje teh členov in predlog za prednostno obravnavo pobude.

Med drugim predlagajo oceno ustavnosti členov o ciljih izrednih ukrepov, načrtu reorganizacije banke, pooblastilu za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov, ukrepu prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti ter ugotavljanju vrednosti sredstev.

Sodišče naj oceni tudi ustavnost členov o obsegu prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti, drugih pravilih o konverziji kvalificiranih obveznosti, pravicah upnikov v primeru prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti, o tožniku ter o varstvu delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih, predlagajo.

V MDS upajo, da bo ustavno sodišče ugotovilo, da je retroaktivni poseg v pravice nesorazmeren in predstavlja resno kršitev več členov ustave ter v bančni sistem vnaša negotovost za vse tri sistemske banke NLB, NKBM in Abanko Vipa. Menijo, da bi morebitna izvedba razlastitve pomenila začetek konca bančnega sistema v Sloveniji.