Na šestih kontinentih, v okoli 40 državah in več kot 250 mestih, bodo jutri pripravili protest proti multinacionalki Monsanto. A če kdo misli, da gre za protest nekaj okoljskih fanatikov, s kupom nesmiselnih pritožb, se precej moti.
Monsantove poteze namreč zadevajo celotno človeštvo, zato je upor proti družbi veliko širši kot le nekaj jeznih okoljevarstvenikov.
Monsanto je namreč družba, danes še najbolj znana kot raziskovalec, promotor in "tovarna" gensko spremenjenih organizmov (GSO), z jasnim ciljem – imeti monopol.
Kdaj bo klonila Evropa?
Evropa se je dolgo upirala pritiskom giganta, saj obstaja veliko precej utemeljenih sumov, da GSO povzročajo vrsto bolezni, jasnih dokazov, da je uživanje tovrstne hrane zdravju povsem neškodljivo, pa ni.
A kriza je v Evropi naredila svoje. Ko je treba preživeti, so kmetje bolj dovzetni za novačenje pohlepnega Monsanta, po Bruslju in vladnih uradih nacionalnih držav pa se sprehajajo Monsantovi lobisti s kovčki denarja in drugimi ponudbami. Trenutno se borijo predvsem za to, da bi EU popravila uredbo, po kateri morajo biti živila, ki vsebujejo GSO, kot takšna tudi jasno označena.
"In brez glasu ljudstva bo Monsantu prej ali slej uspelo," opozarja organizatorka shoda proti Monsantu v Grčiji Roberta Gogos.
Pri Monsantu so menda odločeni, da s svojimi semeni in škropivi prodrejo še na neosvojene trge in Evropa je točno to. Osem držav – Avstrija, Bolgarija, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Luksemburg in Poljska – je namreč na svojem ozemlju prepovedala gojenje Monsantove koruze MON810 in ostalih gensko spremenjenih rastlin.
Poljaki so se za to odločili januarja, kot razlog pa so navedli nevarnost za čebele, ki so osnovni pogoj za pridelavo hrane. Kazen za kršitev je globa v višini 200 odstotkov vrednosti kupljenega semena, vlada pa je pristojnim naložila, naj posevke GSO uničijo. Boj aktivistov za prepoved GSO je v državi sicer trajal več let. Po nekaterih ocenah je bilo v državi z MON810 posejanih okoli 3000 hektarjev njiv, a natančen odstotek ni znan, saj so številni seme kupovali na Češkem, kjer je cenejše.
V 27 članica EU naj bi bilo tako z GSO trenutno posejanih več kot 100.000 hektarjev površin, največ v Španiji, kjer je tovrstna proizvodnja lani uradno dosegla skoraj 20 odstotkov.
Številne nevladne organizacije medtem opozarjajo, da bi lahko Evropa vrata GSO že kmalu odprla nekoliko bolj na stežaj, ugotovili naj bi namreč, da so celo visoki uslužbenci organa za varnost hrane povezani z Monsantom in podobnimi družbami. Ker pa prav ta urad avtorizira, kaj je varno za trg, tukaj prihaja do velikega konflikta interesov, opozarjajo.
Je pa na primer tudi Italija napovedala, da razmišlja o prepovedi GSO. Aktivisti pravijo, da bi bil to ogromen napredek, saj bi imela Evropska komisija pozneje zelo težko delo, če bi želela izdati dovoljenje za GSO. Nasprotnice bi namreč predstavljale 56 odstotkov populacije EU.
Že brez uradne prepovedi GSO pa je sicer v Evropi tudi več območij, kjer so se samostojno odločili, da tega ne bodo sejali. Najdemo jih v Belgiji, Latviji, na Finskem, v Italiji, na Portugalskem, v Romuniji, Sloveniji, Španiji, na Švedskem in v Veliki Britaniji.
Desetletja lagali in skrivali podatke o smrtonosnosti svojih izumov
Precej huje je v ZDA, kjer je o Monsantu in podobnih družbah znanih veliko podatkov, ob katerih se marsikomu naježi koža, njihov vpliv pa je ogromen.
O tem, kaj Monsanto sploh je, so se obširno razpisali na centru Global Research. Kot pravijo, so največji sovražnik človeštva multinacionalke, ki so si na račun pridobljenega bogastva ustvarile položaj, s katerim si lahko kupijo skoraj kar koli. Nagovorjeni so pač le redko dovolj trdni, da bi rekli ne dobri podkupnini.
Tipičen primer tega je proizvajalec škropiv in semen Monsanto, ki okolje zastruplja z nekaj najbolj strupenimi kemikalijami, priporoča sejanje vprašljivih gensko spremenjenih semen in podpira dvomljivo kmetijstvo, ki še prispeva h klimatskim spremembam in uničevanju narave. Rastline, ki rastejo iz njihovih semen, povečujejo uporabo umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov, vode in energije. V času, ko se govori o ekološkem kmetovanju in zdravi hrani, Monsanto niti vleče v drugo stran.
Družba je sicer prve korake naredila kot kemična tovarna, ki je človeštvu priskrbela nekaj najbolj strupenih strupov v zgodovini, med drugim polikloridne bifenile in dioksin. Prvih so, dokler jih leta 1976 niso prepovedali, proizvedli kar 99 odstotkov. Znani pa so kot izjemno kancerogeni in povzročitelji bolezni več vitalnih organov.
Dioksin pa je bil kot herbicid Agent Orange uporabljen celo v vojni v Vietnamu. Je ena najnevarnejših kemikalij, ki jo povezujejo z več kot 50 boleznimi in 20 napakami plodu. Strup so izdelovali v Missouriju, kjer je bilo po poročanju ameriških medijev območje tako zastrupljeno, da se je spremenilo v mesto duhov.
Njihov absolutni prodajni hit pa je herbicid glifosat, znan tudi kot RoundUp, družbi pa je leta 2011 prinesel kar 27 odstotkov prihodkov.
K prodaji zagotovo pripomore tudi dejstvo, da je Monsanto izdelal serijo semen pod imenom Roundup Ready, ta pa za uspevanje nujno potrebujejo še omenjeni herbicid. Roundup Ready je sicer linija Monsantovih najbolje prodajanih semen, pripadajoči herbicid pa zato najbolj široko uporabljan herbicid v zgodovini.
Sicer pa je RoundUp strupen, povezujejo ga z rakom, Parkinsonovo boleznijo, napakami plodu in neplodnostjo. Evropsko poročilo je leta 2012 razkrilo, da je družba na podlagi lastnih raziskav že vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja vedela za škodljive posledice uporabe herbicida, od leta 1983 pa so vedeli, da večina škodljivih posledic nastane že pri uporabi majhnih količin kemikalije. Monsanto je sicer dolgo zanikal obstoj teh študij.
Preden so izdelali RoundUp Ready semena, je bila prodaja herbicida sicer nizka. Kmetje ga niso uporabljali iz strahu, da bo poleg plevela ubil tudi njihove rastline. Herbicid namreč uniči vse, kar je zeleno. Zato so svojim semenom preprosto dodali gen, ki jih je naredil odporne. Raziskave so medtem pokazale, da je na območjih, kjer se herbicid uporablja v velikih količinah, več primerov raka.
Se je pa vmes prilagodil tudi plevel, ki je postal bolj odporen na kemikalijo. Strokovnjake to skrbi tudi zato, ker zdaj kmetje uporabljajo še več herbicida.
Da se o raziskavah, ki govorijo o njihovem škodljivem početju, ne govori in ne piše preveč, sicer običajno poskrbijo kar v multinacionalki. Ne le z glasnim zanikanjem in financiranjem univerzitetnih raziskovalnih centrov, ki se zato s temi vprašanji v strahu pred izgubo denarja sploh ne ukvarjajo, ampak tudi s prevzemi in drugimi načini utišanja nasprotujočih znanstvenikov, kot se je to zgodilo leta 2011 v primeru družbe Beeologics, ki se je ukvarjala z bojem za zdravje čebel in iskanjem dokazov, da jih ubijajo pesticidi.
Je pa Monsanto ogromno denarja vložil v marketinške akcije, ki propagirajo njihove izdelke in poljščine, ki zrasejo iz GSO.
Konec pravice do semen?
Med glavnimi očitki zoper Monsanto je tudi tisti, da si želi družba popoln monopol nad pravico do prodaje semen, s tem pa ogroža tudi biotsko raznovrstnost.
Monsanto je pohod na absolutni monopol sicer začel s kupovanjem konkurence že leta 1982, v naslednjih desetih letih so porabili več kot 12 milijard dolarjev in kupili okoli 30 družb ter tako konkurenco na področju pridelave semen močno oklestili. Največji met jim je uspel leta 1997, ko so si podredili največjega proizvajalca osnovnih semen v ZDA, družbo Holden Foundation Seed. Število neodvisnih pridelovalcev semen se je v ZDA sicer od sredine devetdesetih s 300 zmanjšalo na 100.
Med poslovne prijeme Monsanta spada tudi siljenje distributerjev semen, da prodajajo le njihova semena, s patentno zaščito pa so celo dosegli, da kmetje ob njihovih semenih ne smejo sejati še drugih semen.
In pri tem so resni. Kmete, ki ta določila kršijo, zvlečejo pred sodišča in jih oskubijo do zadnjega centa, čeprav se kmetje k takšnim rešitvam običajno zatečejo, ker nimajo denarja za njihova semena.
Dražja semena in dražja hrana
Končni rezultat monopola pa so višje cene za kmete in potrošnike. Od leta 2001 je Monsanto več kot podvojil ceno sojinih in koruznih semen. Od leta 1995 pa se je cena koruznih semen zvišala za 259 odstotkov, sojinih pa za 325 odstotkov. To je imelo uničujoče posledice v Indiji, kjer je več sto kmetov, ki so gojili Monsantove rastline, storilo samomor, ker so njihovi dolgovi dosegli vrtoglave zneske.
Strokovnjaki pa opozarjajo, da bo Monsantovemu monopolu sledila še lakota. Lokalna semena so bila namreč na določene podnebne lastnosti in lokalne bolezni bolje prilagojena, poleg tega so bila v regiji nasejana različna semena. Monsantova so po njihovem mnenju preveč genetsko homogena, zato lahko določena bolezen dobesedno zbriše pridelek cele regije.
Tipičen dokaz pokvarjene povezave med kapitalom in politiko
Medtem ko v Evropi poteka debata o semenih, ki se je končala s propagirano rešitvijo avtohtonih semen, čeprav številni pravijo, da je končna oblika direktive napisana tako, da jo bo vsak razumel po svoje, kar dobesedno kliče po težavah, se za svojo hrano in zdravje borijo tudi Američani in svet opozarjajo, da se lahko kaj podobnega že kmalu zgodi kje drugje – ker pač politiki niso nič manj pokvarjeni od pohlepnih korporacij.
Pred nekaj tedni je tako ameriška javnost ugotovila, da je Monsantovim lobistom uspelo v enega od zakonov vriniti zakonsko določilo, ki sodiščem onemogoča prepoved sejanja ali prodaje kontroverznih gensko spremenjenih semen, pa čeprav bi v prihodnosti dokazali, da škodujejo zdravju.
Številni opozarjajo, da so ZDA s tem podpisale načrtno zastrupljanje svojega ljudstva, oglasili so se celo člani kongresa, ki pravijo, da je določilo pot v zakon očitno našlo v zadnjem trenutku, tako da ga niso opazili niti sami.
A kljub temu je zloglasno HR 933 podpisal tudi ameriški predsednik Obama. Čas je bil odličen. Sovpadal je namreč z debato o istospolnih porokah, ki so jim mediji posvetili toliko časa, da so vprašanje gensko spremenjenih semen večinoma kar spregledali.
Jutri bodo tako protestirali tudi v ZDA, nekaj politikov pa že išče način, kako HR 933 črtati iz zakonodaje.
Zločin in kazen
In zakaj upor ni bolj glasen? Kaj se zgodi, ko se človek upira korporaciji, je med drugim na lastni koži izkusil francoski profesor Gilles-Eric Seralini, ki je bil žrtev številnih napadov, ko je septembra lani predstavil dve leti trajajočo študijo o nevarnostih GSO. Podgane je dve leti hranil s koruzo NK603, ki je, ne glede na to, ali je bila vzgojena s herbicidom RoundUp ali ne, povzročila več tumorjev, bolezni jeter in ledvic kot ostala koruza.
Če številne izsledki Seralinijeve preiskave niso presenetile, pa je zanimiv podatek, kdo je raziskavo financiral. Velike trgovske verige, ki v Franciji varnosti hrane po izbruhu bolezni norih krav pred leti posvečajo vse več pozornosti.
Evropejci so večinoma proti
Kot kažejo podatki Eurobarometra, Evropejci GSO večinoma ne podpirajo, težavo pa še vedno predstavlja precejšnje nepoznavanje področja pri širši populaciji.
Tako je leta 2010 v Španiji, kjer teh organizmov posejejo največ, za GSO slišalo le slabih 74 odstotkov vprašanih, na Portugalskem 59 odstotkov. Za razliko od Nemčije, kjer je bilo s problematiko seznanjenih 95 odstotkov vprašanih, povprečno pa v EU 84 odstotkov.
Med tistimi, ki GSO poznajo, pa jih je 59 odstotkov menilo, da gre za škodljive organizme, 22 odstotkov pa, da zdravju ne škodujejo. Največje nasprotovanje so izmerili v Grčiji, Nemčiji in Franciji.
KOMENTARJI (228)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.