Kriptovalute so premično premoženje. Če z njimi intenzivno trgujete, se morate vpisati v register

Finančna uprava RS (Furs) kriptovalute za namene dohodnine obravnava kot premično premoženje. Upoštevajoč navedeno se lahko dohodek posameznika, ki izvira iz trgovanja s kriptovalutami, šteje kot dohodek iz dejavnosti, ki je tudi obdavčen. Fizična oseba, ki opravlja dejavnost, se mora vpisati v poslovni register.

Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic, so  pojasnili na Fursu. Kriptovalute se za namene dohodnine obravnavajo kot premično premoženje.

Dohodek posameznika, ki izvira iz trgovanja s kriptografskimi valutami, se šteje kot dohodek iz dejavnosti, če je dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, in to ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. "Bistveni elementi, ki morajo biti pri tem podani, so neodvisnost in samostojnost pri opravljanju dejavnosti ter trajnost dejavnosti," pojasnjujejo na finančni upravi.

Neodvisnost in samostojnost se pri tem kažeta v opravljanju dejavnosti na svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter ob lastnem riziku. Za trajnost pa je bistveno, da ne gre za enkraten posel ali občasne, nepovezane posle, temveč za kontinuirano dejavnost.

"V posledici to pomeni, da je potrebno, ko posameznik doseže določen obseg poslovanja, registrirati ustrezno dejavnost oziroma ustrezno prilagoditi status, pri čemer pa se izpolnjenost teh pogojev presoja po sami vsebini in v vsakem konkretnem primeru posebej," so poudarili na finančni upravi. Od tam naprej veljajo pravila za samostojne podjetnike, tudi na davčnem področju.

Postavlja se tudi vprašanje, kaj v primeru trgovanja s kriptovalutami sploh šteje kot davčna osnova od dohodka iz dejavnosti. Na Fursu v zvezi s tem pojasnjujejo, da gre za "dobiček, ki se ugotovi kot presežek prihodkov nad odhodki, pri čemer se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni po računovodskih pravilih, če zakon o obdavčenju ne določa drugače". Za poslovanje s kriptovalutami zakon o obdavčenju ne določa posebne obravnave, so še dodali.

Furs sicer področje kriptovalut, tako rudarjenje kot tudi trgovanje na borzah, spremlja in analizira v okviru nadzora elektronskega poslovanja. "Glede na obstoječo davčno obravnavo analiziramo potencialna davčna tveganja. Na podlagi teh ugotovitev se bo Furs odločal o nadaljnjih aktivnostih," so odgovorili na vprašanje, ali bodo od tretjih oseb, podobno kot nedavno na področju oddajanja nepremičnin, skušali pridobiti podatke o posameznikih, ki rudarijo kriptovalute ali trgujejo z njimi.

V zadnjem času je bilo slišati precej opozoril, tudi iz pravne stroke, da je takšna obravnava v primeru trgovanja z valutami sporna z vidika zagotavljanja pravne varnosti, saj v odsotnosti pravne prakse posamezniki težko vnaprej ocenijo, ali z vidika države opravljajo dejavnost ali ne.

Postavlja se tudi vprašanje smiselnosti obravnavanja upravljanja z lastnim finančnim premoženjem kot dejavnosti. Normalno je namreč, poudarjajo nekateri pravniki, da posameznik s svojimi prihranki upravlja oziroma gospodari. Pri prodaji in nakupu kriptožetonov ne gre za dejavnost, ampak za ustvarjanje izgube oziroma dobička, torej prej za kapitalski dobiček, ki pa je obdavčljiv le, če ga kot takega izrecno opredeljuje zakon, menijo nekateri.