Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben in član Sveta za civilni nadzor projekta Drugi tir Jože P. Damijan sta na današnjem sestanku v Ljubljani po besedah sekretarja zastavila operativne korake glede sodelovanja pri projektu drugi tir. Strokovnjaki z obeh strani se bodo sestali še ta teden.
Leben je po srečanju z Damijanom pojasnil, da sta se dobila na operativnem sestanku in da se projekt drugi tir nadaljuje.
"Kot smo se dogovorili na vrhu koalicije, smo se danes začeli pogovarjati tudi s civilno iniciativo za nadzor projekta. Z veseljem lahko rečem, da smo zastavili operativne korake, kako bomo skupaj sodelovali, da bomo lahko sam projekt v nadaljevanju tudi izboljšali," je poudaril državni sekretar.
Tudi Damijan je izpostavil, da sta imela z Lebnom zelo konstruktiven pogovor. "Dogovorila sva se za nadaljnje sodelovanje, predvsem na tehnični oziroma operativni ravni," je dejal.
Damijan je sicer v imenu Sveta za civilni nadzor projekta Drugi tir predstavil pet ključnih prioritet, ki so za svet pomembne za nadaljevanje izvajanja projekta. "Prva je znižanje cene projekta, druga je dvotirna proga, tretja problem 2TDK kot nosilca investicije, četrta je vloga Madžarske oz. ostalih zalednih držav, peta pa demokratičen nadzor nad gradnjo drugega tira," je naštel. Njihov cilj je po Damijanovih besedah ta, da se projekt izvede in financira čim bolj racionalno.
Leben je dejal, da sta se z Damijanom dogovorila, da se bodo strokovnjaki z obeh strani dobili že v četrtek ali najpozneje do ponedeljka, "odvisno od tega, kdaj bo strokovna podpora na voljo". Dodal je še, da sta se danes pogovarjala v točkah nadzora, tehnične izvedbe in same oblike projekta, pa tudi o znižanju stroškov v sklopu tehničnih zadev.
Damijan je medtem pojasnil, da o sodelovanju Madžarske v projektu, ki je za svet sporna, danes nista govorila, pri čemer je ponovil, da je beseda tekla predvsem o tem, kako dejansko zastaviti medsebojno sodelovanje.
Dva predloga v državnem zboru
Ministrstvo in svet za civilni nadzor sta sicer pripravila vsak svoj predlog zakona o drugem tiru, ki sta tudi že v DZ. Predlog, ki so ga pripravili v iniciativi, je še pred vlado vložil nepovezani poslanec Andrej Čuš, a ga je moral dopolniti, zaradi česar se bodo poslanci najprej lotili vladnega zakona.
V svetu za civilni nazor so se zaradi omenjenega zapleta danes s pismom obrnili na predsednika DZ Milana Brgleza. V njem so med drugim zapisali, da se zdi, da je bila ugotovitev, da je predlog nepopoln, kar sicer po njihovih navedbah ne drži, namenjena zagotoviti časovne prednosti vladnemu predlogu in preprečitvi, da bi DZ razpravljal o alternativnih rešitvah in financiranju projekta.
V Črnem Kalu razpravljali o referendumu o drugem tiru, a sklepa ni bilo
Predsednik Krajevne skupnosti Črni Kal in član Civilne iniciative Črni Kal Janko Sever je zanikal, da bi v civilni iniciativi sklenili zbirati podpise za referendum o zakonu o drugem tiru. Kot je pojasnil, so se o tej možnosti sicer med drugim pogovarjali na seji odbora, ki se zavzema za zaščito vodnega vira in izgradnjo dvotirne železnice.
Potem ko je vlada v četrtek potrdila in v DZ posredovala predlog zakona o drugem tiru, je bilo medijem v elektronski obliki v imenu Civilne iniciative Črni Kal posredovano sporočilo o tem, da bodo v iniciativi začeli zbirati podpise za razpis referenduma o zakonu. Pod sporočilom je bil podpisan Sever.
Sever je danes pojasnil, da ga je oseba, ki je elektronsko sporočilo poslala medijem, poklicala, da pa ji sam nikakor ni pojasnil, da so se odločili za zbiranje podpisov za referendum. Poleg tega mu oseba ni povedala, da bo kaj pošiljala novinarjem. Kot je še poudaril Sever, omenjena oseba tudi nima nič z njihovo krajevno skupnostjo.
Je pa priznal, da so se prejšnji teden sestali v odboru, ki se zavzema za zaščito obalnega vodnega vira z izgradnjo dvotirne železniške proge Divača-Koper. Gre za odbor, v katerem so lani pod peticijo, v kateri so opozarjali na dotrajanost in potencialno nevarnost, ki jo predstavlja sedanja enotirna železniška povezava, v le nekaj tednih zbrali več tisoč podpisov.
Na sestanku odbora so se dogovorili, da bodo sodelovali z vsemi iniciativami in deležniki z namenom, da zaščitijo interese krajanov ter da skupaj z infrastrukturnim ministrstvom in vlado najdejo rešitev za to, da gredo v izgradnjo dvotirne železniške proge. Predmet diskusije je bil tudi referendum, vendar sklepa v zvezi s tem niso sprejeli, je še dodal Sever.
Kot je napovedal, se bodo v torek sicer o omenjeni problematiki na sedežu Krajevne skupnosti Črni Kal pogovarjali z infrastrukturnim ministrom Petrom Gašperšičem in državnim sekretarjem Juretom Lebnom.
Z vladnim predlogom zakona o drugem tiru nezadovoljni tudi na GZS in OZS
Predlogu zakona o drugem tiru, ki ga je v DZ poslala vlada, sicer nasprotujejo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Po besedah direktorja združenja za promet pri GZS Roberta Severja, med drugim nasprotujejo uvedbi dodatka na cestnino, kajti prevozniki dodatnih obremenitev ne morejo več prenesti.
Kot je na današnji novinarski konferenci uvodoma izpostavil Sever, so svoje pripombe na predlog zakona posredovali v predvidenem roku, a odgovora s strani vlade niso prejeli. "Predvsem nas moti, da vlada oziroma ministrstvo za infrastrukturo kot predlagatelj nista izkazala interesa za pogovor z obema zbornicama, ki sta argumentirano podali pripombe na te rešitve," je dejal.
Avtoprevoznikom gre v nos predvidena podražitev dodatka na cestnino
Med pripombami, ki jih imajo v zbornicama, je Sever naštel dodatek na cestnino, ki predvideva šest- do sedemodstotno podražitev. Pri tem je spomnil, da se je že s 1. januarjem letos podražila cestnina za težka tovorna vozila, Dars in infrastrukturno ministrstvo pa sta po njegovih besedah izpostavila, da jih dodatna podražitev čaka tudi po uvedbi elektronskega cestninjenja.
"Se pravi da bomo v enem letu doživeli tri podražitve, kar prevozništvo ne more prenesti oziroma bo moralo to prenesti na naročnike prevoza, torej gospodarstvo," je bil jasen Sever.
Tudi vodja skupine sekretarjev pri OZS Bojan Pečnik je izpostavil, da imajo prevozniki že danes vrsto stroškov. "OPZ je enako kot GZS na stališču, da se ne sme obremenjevati gospodarstva," je poudaril in dodal, da so "transporterji kot taki tisti, ki lahko naredijo gospodarstvo bolj ali pa tudi manj konkurenčno". Pojasnil je, da se bodo njihovi stroški posledično usmerili na domače gospodarstvenike, ko bodo ti naročnik prevoza, kar pomeni manjšo konkurenco.
Predsednik sekcije za prevoz blaga v cestnem prometu pri združenju za promet GZS Milan Slokar je medtem dejal, da jih s podražitvijo silijo, "da financiramo praktično nam konkurenčno branžo".
"Razumel bi, da ta denar Dars, če ga pobere, nameni direkciji za infrastrukturo, da bi se lokalne ceste popravile, ne pa za drugi tir," je poudaril. Ta se bo, kot je dodal Slokar, gradil izključno zaradi Luke Koper, katere lastnik je država. Po njegovem mnenju bi bilo prav, da bi država in Luka sami pridobili financiranje, da bi ga sami izvedli in ga nato tudi tržili, "ker mi od drugega tira praktično ne bomo imeli nič".
OZS izraža dvom, ali bomo sploh potrebovali drugi tir
Da cestni transport dodatnih obremenitev ne more več prenesti, je izpostavil tudi Aleksander Bizjak iz sekcije za promet pri OZS. Ob tem pa je izrazil bojazen, da bo šel, ko bo enkrat do konca zgrajeno reško pristanišče, ves vodni transport čez Reko in se nam lahko zgodi, da sploh ne bomo potrebovali drugega tira.
Na zbornicama predlogu zakona nasprotujejo tudi zaradi takse, ki je predvidena na pretovor v koprskem pristanišču. Kot je dejal Sever, so Luka Koper in luški špediterji opozorili na to podražitev, v zbornicah pa opozarjajo predvsem na stališče prevoznikov, da se bo podražila celotna veriga, ki prihaja iz Luke Koper.
Sever je poudaril, da jih na zbornicah moti, da vlada v zakonu navaja, da se gospodarstvo ne bo dodatno obremenjevalo. "Vidimo da to ni res, kajti tako dodatek k cestnini kot same pretovorne takse bodo direktno obremenjevale gospodarstvo," je izpostavil.
GZS in OZS bosta po besedah Severja prevoznikom predlagali, naj enostavno višji strošek prevalijo na gospodarstvo oz. naročnike prevozov, kajti po njihovih izračunih prevozništvo takšnih obremenitev ne bo preneslo. "Seveda se pogovarjamo tudi o kakšnih bolj drastičnih ukrepih, ne morem reči protestih, ampak definitivno mislim, da prevozništvo ne bo pristajalo na kakršnokoli podražitev," je zaključil Sever.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.