Milenijci: 'Sedijo pri kosilu in vmes tipkajo ...'

Potomci baby boom generacije so potrošniki na delovnih mestih, iščejo službo, ki jim bo omogočala osebni in karierni razvoj, ne razmišljajo o doživljenjski zaposlitvi, naklonjeni so novim oblikam dela in že med študijem razmišljajo o selitvi v tujino. To je le nekaj lastnosti, s katerimi lahko opišemo milenijce, nam pojasnjuje naša sogovornica Tina Kozic Kolšek iz Kariernega centra Univerze v Ljubljani. Prijelo se jih je tudi ime generacija Y ali net generacija. Različni strokovnjaki in viri časovno obdobje, ki definira milenijce, obravnavajo različno. Če pa potegnemo črto, pa lahko rečemo, da so milenijci osebe, rojene med letoma 1980 in 2004.

Živijo v in z digitalnim svetom

So prva generacija, ki živi v in z digitalnim svetom, saj so odraščali ob računalnikih in internetu. Ena od pomembnih lastnosti, ki jih definirajo, je, da so intenzivno prisotni na družbenih omrežjih. To dejstvo sicer samo po sebi ni problematično, meni Kozicova, narobe je to, da preveč časa preživijo v virtualnem svetu. "Sedijo pri kosilu in vmes tipkajo, s tem dajo sočloveku občutek, da on ni pomemben. Podobno je pri pogovoru z nekom, mirno tipkajo in pregledujejo svoje profile in novosti. To je lahko zaskrbljujoče, saj je znanstveno dokazano, da se pri ljudeh, ki so (pre)več na Facebooku, v večji meri pojavijo močnejši simptomi depresije kot pri tistih, ki preživijo na njem manj časa," je kritična.

Plača jim je pomembna, a ni odločilna

Na trg dela vstopajo v času, ko je ta nesiguren in poln brezposelnih mladih in, ko domača in svetovna ekonomija po recesiji zaganjata kolesje. Kljub temu pa je besedah naše sogovornice slabih 70 odstotkov milenijcev optimističnih glede poklicne poti in prihodnosti, čeprav naj bi bili ekonomsko manj uspešni kot njihovi starši.

Kot pojasnjuje Kozicova, je večina prepričanih, da bi tudi v primeru, če izgubijo svoj glavni vir dohodka, v roku treh mesecev našli enako ali celo bolje plačano delo. Plača jim je sicer pomembna, saj sodi med pet odločujočih dejavnikov, ko se odločajo o novi službi. Ni pa to odločilni razlog, da bodo sprejeli ponujeno delo. Iščejo delo, ki ima namen, saj želijo imeti vpliv, želijo delati premike v družbi. Hkrati pa iščejo fleksibilno delovno okolje, da lahko ohranjajo ravnotežje med delom in zasebnim življenjem, pravi naša sogovornica.

So potrošniki na delovnih mestih

Kot nadaljuje, milenijci ne bodo sprejeli dela v kolektivih, ki jim ne bodo omogočala osebnega in kariernega razvoja. "V kolikor se ne bodo počutili kot pomemben člen v organizaciji, po vsej verjetnosti tudi ne bodo vztrajali prav dolgo pri tem delodajalcu." So potrošniki na delovnih mestih, ki "iščejo in zavzamejo delovno pozicijo, ki se bo najbolj uskladila z njihovimi potrebami in življenjskimi cilji."

Kozicova poudarja, da se bodo morali tudi delodajalci kmalu začeli zavedati tega in prilagoditi delovne procese, če jih bodo želeli zadržati. Nekateri delodajalci so se v želji, da bi se približali tej populaciji in bili zanje bolj zanimivi, že začeli odzivati in so uvedli BYOD (bring your own device trend oziroma prinesi svojo napravo). To pomeni, da podjetje zaposlenim omogoča, da na delovno mesto prinesejo lastne IT pripomočke, kot so prenosnik, tablice, pametni telefoni in USB ključi in z njimi lažje delajo.

Ne bodo celo življenje preživeli v eni službi

Milenijci ne razmišljajo o službi, v kateri bodo preživeli celo življenje. Zavedajo se namreč, da ne bodo imeli le ene zaposlitve in enega delodajalca in prav tako se zavedajo, da bodo tekom svoje kariere zamenjali kar nekaj različnih poklicev, pripoveduje Kozicova. In nadaljuje, da se milenijci tudi zavedajo pomembnosti nenehnega pridobivanja novih veščin, da ostanejo zaposljivi in zanimivi za delodajalce. Večina je naklonjenih vseživljenjskemu učenju, saj vedo, da jim bo to pomagalo pri konkurenčnosti na trgu dela. "Milenijska miselnost se odraža v tem, da vidijo posamezno delovno mesto kot odskočno desko za lastno izboljšavo, ne pa kot končno destinacijo."

Milenijci so naklonjeni novim oblikam dela oziroma svobodnjaškim oblikam dela, kot so "freelancertvo" - to je zmes začasnega in rednega dela, "gig" delo - na raznih platformah najdejo manjša dela in si sestavijo svoj delovni čas in "portoflio" kariera - več pozicij na različnih področjih. Na ta način lažje najdejo in nato ponujajo svoje delovne usluge drugim, ki jih potrebujejo, pojasnjuje Kozicova.

Sami si izberejo projekte, naročnika in količino dela

Delati kot t.i. svobodnjak milenijcem omogoča, da zaslužijo več na uro kot redno zaposlene osebe. To pomeni, da lahko o zaposlitvi razmišljajo strateško - sami si izberejo projekte, naročnika in količino dela - in uživajo v avtonomiji.

Kot nadaljuje Kozicova, te drugačne oblike dela pomenijo tudi možnost boljšega ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. Več delovnih mest pa pomeni tudi boljšo varnostno mrežo. "Če izgubite ali date odpoved na enem od teh delovnih mest, imate še vedno druge vire dohodkov." pojasnjuje Kozicova.

Na vprašanje, katere panoge jih zanimajo, Kozicova odgovarja, da je med milenijci seveda prevladuje večje zanimanje za panoge, ki zahtevajo znanje o družbenih medijih. To pa posledično pomeni tudi porast zanimanja za sodelovanje z drugimi in za timsko usmerjeno delovno okolje. Tako je med bolj priljubljenimi panogami marketing, odnosi z javnostmi in zanimanje za "zelene" panoge.

Želijo si nove, drugačne izkušnje

Milenijci že med študijem razmišljajo o zaposlitvi v tujini, služba v Sloveniji je za njih v drugem planu. A kot pravi Kozicova ta trend ni prisoten samo med milenijci v Sloveniji, temveč tudi na svetovni ravni. Predeli sveta, kamor bi najraje migrirali, so Francija, VB, ZDA in Avstralija. "Želijo si novih dogodivščin, svojo kariero pa uporabljajo kot sredstvo za oživitev svojih sanj. Njihovo glavno vodilo je nova, drugačna izkušnja," zaključi naša sogovornica.