Napovedi so se poslabšale, vlada odločena, da bo zmanjšala primanjkljaj

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je v svoji najnovejši napovedi Sloveniji napovedala večji upad bruto domačega proizvoda (BDP). Ta naj bi se letos skrčil za 2,5 odstotka, prihodnje leto pa za dva odstotka, medtem ko je EBRD še julija Sloveniji za letos napovedovala dvoodstotni padec, za leto 2013 pa 1,4-odstotni padec BDP.

Po skromnem gospodarskem okrevanju v lanskem letu je Slovenija zdaj znova zašla v recesijo. Fiskalna konsolidacija in naraščajoča zaskrbljenost glede stanja bančnega sektorja sta zmanjšali domače povpraševanje, dodatno pa je k slabšim razmeram v državi prispevalo šibko zunanje okolje. EBRD tako krčenje gospodarstva Sloveniji napoveduje tako za letos kot za prihodnje leto.

Vladni paket reform je sicer obetaven, navaja EBRD. Ob tem izpostavlja potrditev zakona o slabi banki in v zvezi s tem opozarja na nujnost nadaljnje kapitalske krepitve banke, slabe terjatve pa bo treba prestrukturirati.

Kot še poudarja EBRD, so strukturne reforme v Sloveniji, še posebej pokojninska reforma in reforma trga dela, nujne za obvladovanje javnega dolga.

"Slovenska vlada trdno odločena znižati proračunski primanjkljaj pod tri odstotke BDP"

Na ministrstvu za finance so najnovejšo oceno EBRD pospremili z navedbami, da je slovenska vlada kljub poslabšanju napovedi v predlogih proračunov za prihodnji dve leti trdno odločena znižati proračunski primanjkljaj pod tri odstotke BDP. Spomnili so, da sta oba predloga proračunov narejena ob predpostavki, da bosta do konca leta sprejeti pokojninska reforma in reforma trga dela ter da bosta začela veljati zakona, ki urejata vprašanje upravljanja državnega premoženja in slabih bančnih terjatev.

Slednji ukrep bo pripomogel k odpravi kreditnega krča in prispeval k zagonu gospodarske rasti in boljšim pogojem za razvoj Slovenije, so izpostavili na ministrstvu in dodali: "Vlada si želi v čim krajšem obdobju ustvariti pogoje za hitrejšo gospodarsko rast. V predlogu proračuna za 2013 je predvidenih 600 milijonov več sredstev za investicije kot v letošnjem rebalansu."

Še eno v nizu poslabšanj ocene aktivnosti gospodarstva

Pri napovedi za Slovenijo gre za še za eno v nizu poslabšanj ocene aktivnosti gospodarstva. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pričakuje, da se bo BDP letos skrčil za dva odstotka, prihodnje leto pa za 1,4 odstotka. Banka Slovenije napoveduje znižanje BDP letos za 1,8 odstotka, prihodnje leto za 0,7 odstotka, Gospodarska zbornica Slovenije pa za letos krčenje za 2,5 odstotka, prihodnje leto za 1,7 odstotka.

Evropska komisija je maja Sloveniji napovedala, da bo letos beležila 1,4-odstotno krčenje BDP, prihodnje leto pa 0,7-odstotno rast. OECD je prav tako maja Sloveniji za letos napovedala dvoodstotni padec BDP, prihodnje leto pa 0,4-odstotnega. Obe instituciji bosta novi gospodarski napovedi objavili novembra.

Po podatkih slovenskega statističnega urada se je BDP v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani realno zmanjšal za 3,2 odstotka. V prvi polovici letošnjega leta je bil obseg BDP za 1,6 odstotka manjši kot v istem obdobju lani.

Slovenija med državami, ki se soočajo z recesijo

EBRD je napoved gospodarske rasti v regiji Srednja Evropa in v baltskih državah, kamor se uvršča Slovenija, za letos popravila navzdol za 0,3 odstotne točke, na 1,4-odstotno rast, za prihodnje leto pa za 0,2 odstotni točki navzdol, na 1,7-odstotno rast. Regija je tako kot vse ostale močno izpostavljena dolžniški krizi v Evropi, zniževanju gospodarske aktivnosti v Evropi in pritiskom na evropski bančni trg.

Regijo Srednja Evropa in baltske države oblikujejo države, ki se uspešno branijo pred krizo (baltske države, Slovaška in Poljska), in države, ki se soočajo z recesijo (Slovenija, Madžarska in Hrvaška). Vendar se padec gospodarske aktivnosti in upad mednarodne trgovine kaže tudi med prvimi, med katerimi EBRD navaja Poljsko, ki beleži padec aktivnosti. Poljska naj bi letos dosegla 2,5-odstotno rast, prihodnje leto pa 2,2-odstotno.

Kako kaže Hrvaški?

EBRD za Hrvaško ocenjuje, da so gospodarske razmere težke. Zunanja trgovina in domače povpraševanje sta upadla, v državi pa je zaznati premajhno konkurenčnost tamkajšnjega gospodarstva. EBRD ocenjuje, da se bo hrvaško gospodarstvo letos skrčilo za 1,9 odstotka, prihodnje leto pa raslo po 1,2-odstotni stopnji. K temu naj bi po njihovem mnenju pripomogel julijski vstop Hrvaške v EU, ki naj bi povrnil zaupanje in investicije.