Spet smo se zadolžili, tokrat za 1,25 milijarde evrov

Država se je danes drugič letos zadolžila, so potrdili na ministrstvu za finance. Slovenija je izdala za 1,25 milijarde evrov 10-letnih obveznic z letno obrestno mero 2,125 odstotka in zahtevano donosnostjo 2,251 odstotka. Povpraševanje je doseglo 2,6 milijarde evrov.

Slovenija je tako hitro in kot prva članica evrskega območja izkoristila trenutno ugodnejše razmere na trgu državnega dolga, ki so sledile vsaj začasni umiritvi grške krize po dogovoru voditeljev območja evra in izplačilu kratkoročne premostitvene pomoči Grčiji.

Šele v ponedeljek je namreč slovensko finančno ministrstvo sporočilo, da je bankam Barclays, Credit Agricole, Deutsche Bank in JP Morgan Chase podelilo mandat za organizacijo izdaje nove referenčne serije 10-letnih evrskih obveznic. Kot soorganizatorji izdaje so sodelovale Abanka Vipa, Jefferies in NLB.

Kot je za Bloomberg povedala Gabriele Nopp-Rau iz avstrijske upravljalske družbe Kepler Fonds, ki je sodelovala v avkciji, gre za pošteno ceno zadolžitve, vlagatelje pa privabljajo vse boljši gospodarski temelji države ter ugodnejša slika pri plačilnobilančnem in javnofinančnem položaju.

Gre za drugo zadolžitev letos. Marca je država izdala za milijardo evrov 20-letnih obveznic s kuponsko obrestno mero 1,5 odstotka, zahtevano donosnostjo 1,553 odstotka in z dospelostjo v izplačilo 25. marca 2035. Šlo je za prvo izdajo 20-letnih obveznic sploh, po oceni analitikov pa je bila uspešna.

Takrat so na ministrstvu za finance zatrdili, da je s tem država pokrila potrebe po financiranju državnega proračuna za letos in deloma tudi za prihodnje leto. Država se sicer letos lahko zadolži za skupno malo manj kot štiri milijarde evrov.

Kronologija zadolževanja:

Da bi se prebila skozi krizo, se je Slovenija v minulih letih že večkrat zadolžila na mednarodnih trgih, s tem pa nadaljuje tudi v zadnjem času. Zaradi reševanja bank, spodbujanja gospodarstva in financiranja tekoče porabe se je javni dolg tako skoraj početveril na nekaj nad 80 odstotkov BDP oz. malo manj kot 31 milijard evrov.

23. maj 2008 - Vlada Janeza Janše je objavila, da bo imela Slovenija drugo leto zapored proračunski presežek. S tem so se zmanjšale potrebe po zadolževanju, zato je odpovedala drugo za to leto predvideno izdajo državnih obveznic. Tako so v 2008 (konec januarja) izdali za milijardo evrov 11-letnih obveznic z obrestno mero 4,375 odstotka. A ob udarcu svetovne finančne krize so se razmere drastično spremenile. Prišlo je do posojilnega krča, za omilitev njegovih posledic pa je vlada sprejela več ukrepov. Med drugim je SID banka decembra v dveh serijah izdala za skupno 500 milijonov evrov obveznic.

28. januar 2009 - Slovenija je izdala za milijardo evrov triletnih obveznic z obrestno mero 4,25 odstotka. S tem je želela vlada Boruta Pahorja pospešiti kreditno aktivnost bank, ki je v času finančne krize zastala. Datum zapadlosti je bil 5. februar 2012. Med kupci so prevladovali tujci iz evropskih držav, obveznice pa so večinoma pokupili banke in investicijski skladi.

25. marec 2009 - Slovenija je izdala za 1,5 milijarde evrov petletnih obveznic z obrestno mero 4,4 odstotka. Datum zapadlosti je bil 2. april 2014. Vlada je napovedala, da jih bodo namenili razbijanju posojilnega krča. Večino obveznic so pokupile banke zavarovalnice in pokojninski skladi 21 odstotkov, investitorji so bili večinoma iz tujine, posebej Nemčije in Avstrije.

1. september 2009 - Slovenija je izpeljala tretjo izdajo državnih obveznic v letu 2009, tokrat je izdala za 1,5 milijarde evrov 15-letnih obveznic. Največ papirjev so kupili vzajemni, zavarovalniški in pokojninski skladi ter banke, kar 40 odstotkov kupcev je bilo iz Nemčije in Avstrije. S tem je Slovenija delno pokrila tudi potrebe proračuna za leto 2010. Skupaj je v letu 2009 izdala za štiri milijarde evrov obveznic.

18. januar 2010 - Slovenija je izdala 10-letne referenčne obveznice v skupni višini 1,5 milijarde evrov s 4,125-odstotno obrestno mero. Datum zapadlosti je 26. januar 2020. Program financiranja državnega proračuna je v letu 2010 predvideval eno novo izdajo državnih obveznic v predvideni nominalni vrednosti najmanj milijarde evrov.

8. marec 2010 - Država je izdala za eno milijardo evrov petletnih referenčnih obveznic z 2,75-odstotno obrestno mero in datumom zapadlosti 17. marca 2015. Skupaj je tako Slovenija v letu 2010 izdala za 2,5 milijarde evrov obveznic. Največji delež izdaje so vpisale banke, največ investitorjev je bilo iz Nemčije.

10. januar 2011 - Slovenija je izdala za 1,5 milijarde evrov 10-letnih obveznic z obrestno mero 4,375 odstotka in z dospelostjo 18. januarja 2021. Vlada je v programu financiranja državnega proračuna za leto 2011 sicer predvidela le eno novo izdajo državnih obveznic, a je izdala dve.

22. marec 2011 - Slovenija je izdala za 1,5 milijarde evrov 15-letnih referenčnih obveznic z obrestno mero 5,125 odstotka in dospelostjo 30. marca 2026. Največ papirjev so kupile zavarovalnice, pokojninski skladi in upravljalci premoženja. Med kupci so znova prevladovali tisti iz Nemčije in Avstrije.

18. november 2011 - Zahtevana donosnost na 10-letne slovenske obveznice se je dvignila nad psihološko mejo sedmih odstotkov, pri kateri je dolgoročno odplačevanje dolga nevzdržno. Dogajanje je odprlo vprašanje tveganja refinaciranja slovenskega državnega dolga, še posebej, ker so bonitetne hiše znižale njegovo oceno.

6. december 2011 - Država je izdala 18-mesečne zakladne menice v višini 855,3 milijona evrov. Nominalna letna obrestna mera menic z dospelostjo 6. junija 2013 je bila 3,99 odstotka. Zbrana sredstva so namenili za servisiranje državnega dolga v začetku leta 2012. Poleg teh menic in dveh obveznic je država izdala še za 28,2 milijona evrov trimesečnih zakladnih menic in se tako v letu 2011 skupaj zadolžila za 3,8 milijarde evrov.

21. avgust 2012 - Pritisk finančnih trgov na Slovenijo se je stopnjeval; donos do dospelosti slovenske 10-letne obveznice je na elektronski borzi MTS dosegel 7,31 odstotka. Vrstila so se tudi nižanja bonitetnih ocen Slovenije, ki se ji je tako vse bolj zapiral dostop na mednarodne finančne trge.

19. oktober 2012 - Slovenija je prvič po letu 1996 izdala državne obveznice v dolarjih. 10-letne obveznice v višini 2,25 milijarde dolarjev z obrestno mero 5,50 odstotka polletno zapadejo 26. oktobra 2022. Slovenija je z dolarsko transakcijo, pri kateri je sočasno izvedla valutno zamenjavo v evre, dosegla ugodnejše financiranje, kot bi ga s primerljivo transakcijo v evrih. Po izdaji obveznice se je donos do dospelosti slovenske 10-letne obveznice znižal na okoli pet odstotkov.

17. april 2013 - Slovenija je z izdajo 18-mesečnih zakladnih menic zbrala 1,1 milijarde evrov, dvakrat več od načrtovane vsote. Ob tem je predčasno odkupila za skoraj 511 milijonov evrov 18-mesečnih zakladnih menic, ki so v plačilo zapadle 6. junija 2013. Obrestna mera je dosegla 4,15 odstotka. Donos do dospelosti slovenske 10-letne obveznice, ki je pred tem presegel sedem odstotkov, se je po prodaji menic znižal na okoli šest odstotkov.

2. maj 2013 - Slovenija je izdala za skupaj 3,5 milijarde dolarjev obveznic, in sicer za milijardo petletnih in za 2,5 milijarde 10-letnih dolarskih obveznic, prve s 4,75-odstotno, druge pa s 5,85-odstotno kuponsko obrestno mero. Agencija Moody's je sicer ravno v času, ko je Slovenija zaključevala izdajo obveznic, znižala njeno bonitetno oceno in slovenski dolg uvrstila med špekulativne naložbe. Znižanje ocene je Moody's objavil nekaj ur pred koncem trgovanja. Kljub temu so izdajo obveznic ocenili za uspešno, pribitki na slovenske obveznice pa so se po njej znižali. Zahtevana donosnost je padla pod šest odstotkov, a je v naslednjih dneh spet narasla in znova krepko presegla to mejo. Proti koncu junija se je povsem približala sedmim odstotkom, kjer je vztrajala tudi še oktobra.

15. november 2013 - Slovenija je izdala za 1,5 milijarde evrov triletnih obveznic z obrestno mero 4,7 odstotka, in sicer enemu samemu vlagatelju - skladu Pimco, enemu od največjih upravljalcev državnega dolga na svetu. Zaprta izdaja obveznic je bila presenečenje, šlo pa je za prvo izdaja obveznic na evrskem trgu po daljšem času. Takoj po izdaji obveznice je zahtevana donosnost na slovenske obveznice na sekundarnem trgu po dolgem času upadla pod šest odstotkov.

12. december 2013 - Objavili so izide stresnih testov, po katerih naj bi kapitalske potrebe v osmih slovenskih bankah znašale 4,778 milijarde evrov, zato se je država odločila za dokapitalizacijo treh največjih bank. Dve tretjini potrebnih sredstev je sklenila zagotoviti v denarju, tretjino - milijardo evrov - pa v obveznicah.

11. februar 2014 - Slovenija se je z izdajo pet- in 10-letnih dolarskih obveznic zadolžila za 3,5 milijarde dolarjev (2,56 milijarde evrov). S petletnimi obveznicami je zbrala 1,5 milijarde dolarjev z obrestno mero 4,125 odstotka, z 10-letnimi pa dve milijardi dolarjev z obrestno mero 5,250 odstotka. Država je za zaščito pred tečajnim tveganjem sočasno z izdajo obveznice izpeljala tudi transakcijo valutne zamenjave v evre.

1. april 2014 - Slovenija je izdala za milijardo evrov 3,5-letnih obveznic z obrestno mero 1,75 odstotka in za milijardo evrov sedemletnih obveznic z obrestno mero tri odstotke. Prve zapadejo 9. oktobra 2017, druge pa 8. aprila 2021. Slovenija se je tako uspešno vrnila na evrski trg državnih obveznic in pod bistveno boljšimi pogoji pridobila vire za poplačilo petletne obveznice s kuponom 4,375 odstotka v višini 1,5 milijarde evrov, ki je ravno takrat zapadel. Zahtevana donosnost na slovenske državne obveznice je bila v omenjenem obdobju na sekundarnem trgu najnižja v več kot treh letih, po prodaji obveznice pa se je še znižala na okoli 3,40 odstotka, podobno kot ob vstopu Slovenije v območje evra.

14. oktober 2014 - Slovenija je prodala za 500 milijonov evrov 18-mesečnih zakladnih menic z nominalno letno obrestno mero 0,45 odstotka in dospelostjo v izplačilo 14. aprila 2016. To je bila največja kratkoročna zadolžitev leta 2014.

28. oktober 2014 - Slovenija je izdala za milijardo evrov sedemletnih obveznic z obrestno mero 2,25 odstotka in zapadlostjo 25. marca 2022. Ker so s predhodnimi zadolžitvami že pokrili financiranje državnega proračuna za leto 2014, je vlada Mira Cerarja sredstva nove zadolžitve namenila za predfinanciranje glavnic prihodnjih dveh proračunskih let.

23. januar 2015 - Potem ko je Slovenija objavila, da je v letu 2014 zabeležila 2,6-odstotno gospodarsko rast, Evropska centralna banka (ECB) pa je napovedala program t. i. kvantitativnega sproščanja, v okviru katerega bo do konca septembra 2016 mesečno odkupila za 60 milijard evrov obveznic držav in podjetij, so se zahtevani donosi evrskih držav znižali. Med najobčutnejšimi je bil padec obresti na slovenske desetletne papirje. Donos do njihove dospelosti je tako padel pod dva odstotka.

6. marec 2015 - Donos do dospelosti slovenskih desetletnih obveznic je prvič padel pod en odstotek in tako dosegel pomemben mejnik. Pozneje se je po začetku programa odkupovanja državnih obveznic ECB še znižala.

18. marec 2015 - Slovenija je izdala za milijardo evrov 20-letnih obveznic s kuponsko obrestno mero 1,5 odstotka in z dospelostjo v izplačilo 25. marca 2035. Gre za prvo izdajo 20-letnih obveznic sploh, po oceni analitikov pa je bila uspešna.

21. julij 2015 - Slovenija je izdala za 1,25 milijarde evrov 10-letnih obveznic z letno obrestno mero 2,125 odstotka in z zapadlostjo 28. julija 2025. S tem je kot prva članica območja evra preskusila trg državnega dolga po večtedenski nestabilnosti, ki se je vsaj začasno zaključila z dogovorom o začetku pogajanj za tretji program pomoči Grčiji.