Za ekonomskimi odločitvami pogosto ne tiči le čista logika. Žirija za Nobelovo nagrado je letos odlikovala znanstvenika, ki raziskuje natanko to: Nobelova nagrada za ekonomijo gre v roke ameriškemu znanstveniku Richardu H. Thalerju za njegov prispevek k vedenjski ekonomiji, so danes sporočili iz Kraljeve švedske akademije.
Dvainsedemdesetletni profesor na univerzi v Chicagu se pri svojem delu osredotoča predvsem na psihološke faktorje, ki vplivajo na ekonomske odločitve. Nobelovo nagrado je prejel za pionirsko delo na področju povezovanja ekonomije in psihologije. "Dokazal je, da omejena racionalnost, socialne preference in pomanjkanje samoobvladovanja sistematično vplivajo na odločitve posameznikov kot tudi na rezultate na trgu," piše v obrazložitvi.
Njegove empirične ugotovitve in teoretični vpogledi so pripomogli k oblikovanju novega in hitro rastočega področja vedenjske ekonomije, ki je močno vplivalo na številna področja ekonomskih raziskav in politike, je še dodala žirija.
Kmalu po razglasitvi je Thaler na vprašanje novinarjev, kako bo porabil nagrado v višini devet milijonov švedskih kron (944.000 evrov), odvrnil, da se bo potrudil porabiti denar, "kolikor je mogoče neracionalno". Dodal je, da je nagrade vesel, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nobelovo nagrado za mir razglasijo in podelijo v Oslu, preostale v Stockholmu.
Nagrada za ekonomijo tehnično ni Nobelova nagrada, saj v Nobelovi oporoki ni omenjena in se ne izplačuje iz njegove zapuščine, vendar pa se podeljuje na skupni slovesnosti z Nobelovimi nagradami. Med prejemniki že vse od prve podelitve leta 1969 prevladujejo Američani. Lani sta jo prejela Britanec Oliver Hart in Finec Bengt Holmström, ki pa oba predavata na ameriških univerzah.
Nobelovo nagrado za medicino so letos prejeli ameriški znanstveniki Jeffrey C Hall, Michael Rosbash in Michael Young za odkritja v zvezi s 24-urnim ciklusom aktivnosti telesa, znanim kot cirkadijski ritem. Nobelovo nagrado za fiziko so prejeli ameriški znanstveniki Rainer Weiss, Barry Barish in Kip Thorne za prvo neposredno potrditev obstoja gravitacijskih valov.
Nobelovo nagrado za kemijo so prejeli Švicar Jacques Dubochet, Američan Joachim Frank in Britanec Richard Henderson za razvoj krioelektronske mikroskopije. Prejemnik Nobelove nagrade za literaturo pa je britanski pisatelj Kazuo Ishiguro.
V petek je postal znan še prejemnik najbolj prestižne Nobelove nagrade, in sicer nagrade za mir. To je prejela mednarodna kampanja za jedrsko razoroževanje Ican za prizadevanja za osveščanje o katastrofalnih humanitarnih posledicah uporabe jedrskega orožja.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.