Evropska komisija je objavila zimsko gospodarsko napoved. V njej Sloveniji napoveduje dvoodstotni padec bruto družbenega proizvoda (BDP) in javnofinančni primanjkljaj v višini 5,1 odstotka BDP. To pomeni, da naša država ne bo dosegla zastavljenega cilja, da primanjkljaj v tem letu zniža pod tri odstotke BDP.
Za leto 2014 pa komisija Sloveniji napoveduje 4,7-odstotni primanjkljaj in 0,7-odstotno rast. Ocene glede rasti in primanjkljaja tako za letos kot za prihodnje leto so za Slovenijo občutno slabše kot v povprečju v evroobmočju in celotni EU.
Še lani novembra je komisija Sloveniji za letos napovedala 3,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj in 1,6-odstotni padec BDP.
Napoved Slovenijo uvršča med države z največjim predvidenim zmanjšanjem aktivnosti v letošnjem letu, poudarjajo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).
Rehn: Slovenija ne bo dosegla cilja
Znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP v letošnjem letu je za Slovenijo na tej točki nedosegljiv cilj, saj ukrepanje v podporo bančnemu sektorju zelo bremeni javne finance, je ocenil evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Poudaril je, da obstaja "nujna potreba po nadaljnjih globokih strukturnih reformah", sploh za zagotovitev investicij.
Brez sanacije bančnega sistema se nam slabo piše
Ekonomistov Mateja Lahovnika in Jožeta Damijana napoved ni presenetila, oba pa poudarjata, da bi se brez sanacije bančnega sistema pričakovanja za naslednje leto lahko poslabšala.
"V primeru oblikovanja leve vlade in zaustavitve procesa sanacije bank prek slabe banke se bo negativni trend rasti nadaljeval tudi v 2014," je poudaril Damijan. Podobno opozorilo prihaja tudi od Lahovnika. "Ni izključeno, da se bodo napovedi za Slovenijo še dodatno poslabšale, saj kaže, da bo nova vlada zagovarjala povsem drug koncept sanacije bančnega sistema, kar bi pomenilo, da bi se sedanji proces oblikovanja 'slabe banke' zaustavil," je dejal. "Prav tako bo očitno zaustavljen umik države iz gospodarstva z odprodajo nekaterih naložb, kar bo dodaten signal tujim investitorjem, da si prizadevamo za ohranitev 'statusa quo'," je še dodal.
Lahovnik je še opozoril, da je treba tudi upoštevati, da ob vsaki menjavi vlade novi ministri potrebujejo neki čas, da se vpeljejo v delo in da vlada začne delati s polnimi obrati, tako da sedanje negotovo dogajanje glede oblikovanja nove koalicije in nove vlade gotovo ne vpliva pozitivno na gospodarsko aktivnost.
GZS napoved komisije o padcu BDP ni presenetila
Za Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) napovedi Evropske komisije o letošnjem dvoodstotnem padcu BDP niso presenetljive. "V GZS smo oktobra lani za letos napovedali 1,7-odstotni padec BDP, takratna napoved pa je bila povezana s precejšnjimi tveganji navzdol, ki so se v teh mesecih uresničila," so sporočili. Negativno na bruto domači proizvod (BDP) vplivajo tudi gibanja v mednarodnem okolju. Izvozna industrija je sicer lani dosegala rahlo rast, ki pa se v trendu zmanjšuje zaradi zunanjih in notranjih dejavnikov, so povzeli v GZS in dodali, da novi zastoji pri sprejemanju reform ter vladna in politična kriza razmere poslovanja zaostrujejo bolj, kot je mogoče dojeti.
Poslabšala se je dostopnost do virov financiranja tako za banke kot za podjetja. Vse višja cena in še slabša dostopnost denarja je povezana s padci bonitet države in bank, ker zastajamo v uresničevanju strukturnih reform. Posamezna podjetja in celotne panoge se zaradi tega načrtno ali stihijsko krčijo; poleg gradbeništva in vse bolj tudi inženiringov bodo v večji meri nazadovale še druge panoge, tudi storitvene. Recesijo močno občuti trgovina, so našteli.
V GZS so opozorili, da je ta napoved, če ne bo prišlo do hitrih odločitev o bistvenih ukrepih za zagon gospodarstva, lahko še optimistična. "Zato potrebujemo delujočo vlado in kompetenten parlament, da sprejme novelo delovne zakonodaje, ukrepe za zagon infrastrukturnih projektov ter sanacijo bank, vključno s sanacijo prezadolženih podjetij," so poudarili.
Za sanacijo močno prezadolženih podjetij, katerih ekonomski lastniki niso več lastniki, je nujna tudi prenova insolvenčne zakonodaje. Hkrati pa je treba pospešiti pripravo projektov za učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, so še izpostavili.
Slabši obeti za okrevanje evropskega gospodarstva
V tem pogledu se je Slovenija odrezala precej bolje. Bruselj nam za letos napoveduje javni dolg v višini 59,5 odstotka BDP, za naslednje leto pa 63,4-odstotnega.
Obeti za okrevanje evropskega gospodarstva so se poslabšali, še kaže zimska gospodarska napoved. Evroobmočje bo letos beležilo 0,3-odstotni padec BDP, celotna EU pa 0,1-odstotno rast. Prihodnje leto si lahko evroobmočje obeta 1,4-odstotno rast, EU pa 1,6-odstotno rast, ocenjuje komisija.
V prejšnji, novembrski napovedi, ki je bila prav tako manj obetavna kot predhodna, je komisija evroobmočju za letos napovedala 0,1-odstotno, celotni EU pa 0,4-odstotno rast.
Brezposelnost še kar raste
Zaskrbljujoče so tudi številke o brezposelnosti, ki še vedno raste. Evroobmočje bo letos beležilo 12,2-odstotno, prihodnje leto pa 12,1-odstotno brezposelnost. V celotni EU bo tako letos kot naslednje leto 11-odstotna. Stopnja brezposelnosti je v Sloveniji pod tem povprečjem, a raste. Po napovedi komisije bo Slovenija letos beležila 9,8-odstotno brezposelnost, leta 2014 pa 10-odstotno.
KOMENTARJI (105)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.