Pahor spremenil mnenje: Šola mora tudi vzgajati

Na dan prihajajo številne zgodbe o nepravilnostih, zaradi katerih ljudje danes bankirje in gospodarstvenike ob politikih postavljajo prav na vrh piramide najbolj osovraženih ljudi.

Slovenija pri tem ni izjema. Prav včeraj je sodišče dokončno obsodilo gradbene barone, ki so se zatekali k spornim poslovnim praksam – v imenu dobička, seveda. Slovenska javnost pa še kar čaka na rešitev nekaterih drugih odmevnih primerov, v katerih naj bi šlo za hujše oblike gospodarskega kriminala.

V teh zgodbah najkrajši konec potegnejo delavci. Na republiškem zavodu za zaposlovanje je danes prijavljenih 123.340 iskalcev zaposlitve, razpisanih pa je 998 delovnih mest. Da je slovensko gospodarstvo zabredlo, je torej zelo mila izjava.

Objokovati preteklost in sedanjost za nov gospodarski zagon seveda ne bo dovolj. Gospodarstvo naj bi tako poiskalo nove modele delovanja in vodenja. Predvsem na način, ko bi nekatere vrednote zahodnega sveta, na primer pohlep, zamenjal tudi posluh za človeka. Spet naj bi se v ekonomijo vrnila že občasno nekoliko pozabljena in oguljena etika, tokrat ne le kot beseda. Pohlep po dobičku brez moralnih in pravnih zadržkov se kot gospodarski model očitno ni obnesel.

Kako bolj etične pristope vpeljati v slovensko gospodarstvo, danes na Bledu razpravljajo gospodarstveniki, predstavniki civilne družbe in politiki, med njimi predsednik države Borut Pahor, guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ekonomist Jože Damijan, direktor Seawaya Japec Jakopin ter predstavnika organizatorjev – Sri Sri Ravi Shankar, soustanovitelj Svetovnega foruma za poslovno etiko (WFEB), in Lojze Peterle, evropski poslanec in predsednik gibanja Fokus 2031.

Kranjec: Najbrž ste me povabili, da se kot bankir branim, pokesam ali opravičim

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, torej predstavnik sektorja, ki je v lonec za kuhanje krize dodal večino sestavin in začimb, je dejal, da je prepričan, da je bil med govornike povabljen, da bi svoj sektor zagovarjal ali se za početje svojega sektorja opravičil.

Vendar po njegovem večina podjetnikov vendarle deluje pošteno. So pa seveda bolj očitni tisti, ki hodijo na meji zakonitega ali že čez.

Kranjec meni, da je lahko tudi zasledovanje lastnega interesa v skladu z višjimi interesi družbe, vendar je pogoj za to učinkovit in razumljiv pravni, sodni in administrativni okvir. Kar pa ne pomeni več birokracije, še dodaja.

Odhajajoči guverner Banke Slovenije še meni, da vendarle obstajajo branže, ki so bolj nagnjene k goljufijam zaradi dobička, ki ga takšno početje potencialno lahko prinese. "Tako imenovani finančni derivati so eden takih primerov. Čeprav so načeloma ti produkti lahko zelo koristni za zavarovanje tveganja, so ponudniki takih produktov nagnjeni k proizvajanju ne zato, ker bi to koristilo kupcem (investitorjem), temveč zaradi dobičkov ponudnikov,“ pravi.

In od kod tako velika želja po hitrem, morda celo lahkem, vsekakor pa zelo velikem dobičku? Krivi so tudi mediji, ki poveličujejo zgodbe o instantnem uspehu, ne da bi preverili, kaj se v resnici skriva v ozadju, je prepričan Kranjec.

Peterle: Pomanjkanje pravne države nujno vodi v korupcijo

Da je za slovenske težave kriva pomanjkljiva volja do nadzora, je prepričan evropski poslanec Lojze Peterle. Kot pravi, se odgovor na to pokaže že, ko pogledamo, kje v Evropi je manj krize. "Odgovor je zelo jasen – tam, kjer bolje deluje pravna država, in tam, kjer so zgodaj začeli z nujnimi reformami – na Švedskem, v Nemčiji, na Finskem, v Avstriji in še kje. V isti Evropski zvezi, ko smo soočeni z isto svetovno krizo, enim gre, drugim pa ne. Torej glavni razlog za krizo ni zgolj v zunanjih vzrokih.“

Zavrača tudi radikalno ideološko govorico proti kapitalizmu in proti Evropski zvezi. "Naš glavni problem je, da je naše poslovanje z javno lastnino zapustilo socialni okvir, nekako obšlo idejo skupnega dobrega in se prelilo v klientelistične, privatizacijske in druge smeri. Naš etični problem je, da moramo račun za to plačevati vsi,“ meni Peterle, ki pa meni, da odgovor na to ni splošen izbris ali izgon nacionalne elite. „Elito je treba postaviti, tudi politično. Elito seveda, ki bo uveljavljala etiko na vseh ravneh odločanja, elito, ki ne bo kradla. Mi imamo tudi uspešne in poštene podjetnike, vendar jih neetično poslovanje države omejuje in zavira,“ je še dejal.

Kriza ni le ekonomska ali finančna, je predvsem moralna, pa meni direktorica IEDC – Poslovne šole Bled Danica Purg.
Dejstvo je da so krizo povzročili sposobni, izobraženi ljudje, a prav ti so ničvredne finančne produkte ocenjevali z oceno trojni A.

Odgovor lahko po njenem mnenju najdemo v neoliberalni ideologiji, ki pravi, da ima družba največ dobička, če vsak čim več iztrži iz lastnih interesov. "Vmes se je izkazalo, da to ne deluje, ker obenem nihče ne prevzema odgovornosti za širše družbene interese,“ meni Purgova, ki v neoliberalistični ideologiji vidi dve glavni težavi: idejo, da imaš pravico maksimizirati svoj dobiček ne glede na škodo, ki jo to prinese drugim, in pomanjkanje osebnih etičnih standardov. Kot pravi, očitno manjka enajsta zapoved – posluj pošteno!

Damijan: Za etično delovanje je potrebno razumevanje vrednot

Ekonomist Jože Damjan je poudaril, da se na dolgi rok neetično poslovanje ne obrestuje. "Tudi največje korporacije so na ta način doživele velike izgube, predvsem na račun izgubljenega ugleda, ki ga je zelo težko povrniti.“
Nastaja seveda tudi zunanja škoda. "Slabe kredite bo moral nekdo plačati. In očitno bomo to davkoplačevalci. V Sloveniji škoda neetičnih odločitev znaša 15 % BDP v bančnem sektorju, če temu pripišemo še izgubljeno gospodarsko rast, je račun še višji. Slovenijo bo tako pomanjkanje etike stalo okoli 30 % BDP,“ razlaga Damjan.

Kot nadaljuje, imamo jasna pravila poslovanja. Težava pa je, da noben zakon ne more prinesti etičnega delovanja, če ljudje nimajo sami kritičnega odnosa do neetičnih vedenj. Za to pa se potrebujejo vrednote. "Etična kompetenca podjetja pomeni, da ko se zaposleni na kateri koli ravni soočijo z vprašanjem, za odgovor vedno izberejo etično pot,“ še dodaja. Kot dobro rešitev je izpostavil uvajanje oddelkov za nadzor etičnosti poslovanja, ki je v tujini že precej uveljavljena praksa.

Na globalni ravni deluje ugled, ne prave zveze

Finančni direktor uspešne multinacionalke Studio Moderna David Buckley pa je prepričan, da je čas, da gospodarstvo vzroke za težave poišče pri sebi. Kot pravi, zmanjkuje krivcev, v katere se lahko uperja prst, ponavadi so to banke in vlade.

Odgovor je po njegovem v etiki, ki vzpostavlja zaupanje. "V naši družbi ni prostora za bližnjice in oportunistično vedenje, ker se ti takšni pristopi vrnejo. Posel temelji na zaupanju, ugledu. V Sloveniji ali na Poljskem mogoče že lahko delaš po zvezah. Globalno pa ne,“ je dejal.

Etični pristop manjka tudi v poslovanju zdravstva

Predsednica Zdravstvenega odbora RS Metka Zorc je izpostavila potrebo po uvajanju etičnih pristopov v zdravstvo, kjer so potrebni tudi novi pristopi k vodenju zdravstvenih ustanov.

"Vzpostaviti moramo pošteno in sposobno vodstvo. Z vsem spoštovanjem do ekonomistov, a v menedžmentu morajo biti tudi zdravniki oziroma morajo ekonomisti v zdravstvu zelo dobro poznati področje zdravstva,“ meni Zorčeva.

Zavzema se za splošno dostopno zdravstvo, ki bolnikom zagotavlja hitro in učinkovito oskrbo, a to po njenem mnenju ne pomeni nasprotovanja zasebnim zdravstvenim ustanovam. "V zdravstvu potrebujemo zasebne vlagatelje,“ meni. Poudarja, da zasebniki pogosto poslujejo bolj učinkovito, saj se zavedajo določenih stroškov, ki jih javne ustanove spregledajo.

Merilo upeha ni BDP

Japec Jakopin, direktor družbe Seaway, je izpostavil, da pohlep vsekakor ni težava le v Sloveniji, ampak v celotni zahodni družbi.

Posledica pa je naraščajoča neenakost v razporeditvi bogastva na planetu. "80 odstotkov svetovnega bogastva ima v rokah 0,14 odstotka ljudi, bogastvo pa se še naprej akumulira v rokah peščice,“ je dejal in poudaril, da na svetu 36 milijonov ljudi umre zaradi lakote. „Samo v času, ko bom govoril, jih bo umrlo 80. Pri tem, da bi za preprečitev teh smrti potrebovali le 15 milijard evrov na leto, ali 2 odstotka dobička 50 najbolj uspešnih multinacionalk,“ je dejal.

Po njegovem se uspeh in gospodarska rast tako ne bi smela meriti v BDP, ampak v konkretnih rezultatih, ki prinesejo izboljšanje socialnega in naravnega okolja.

Učenje odraslih o etiki do zdaj ni bilo uspešno

Boris Pleskovič, ki je nekoč služboval v Svetovni banki, poudarja, da je etika temelj tržnega gospodarstva. Očitno se je je težko priučiti, je dodal in spomnil na razmah tečajev etike na ameriških univerzah po gospodarskem zlomu v 80. letih prejšnjega stoletja.

Kako učinkoviti so bili, pa se je izkazalo, ko je leta 2009 udarila aktualna kriza, ki je ena najhujših vseh časov. Kljub temu je prepričan, da bi vlaganje v šolstvo in cerkve prineslo bolj poštene prebivalce.

Pahor: Prihodnost Slovenije je v EU

Predsednik Borut Pahor se je na začetku razmišljanja vprašal, ali je dobiček res edini in najpomembnejši steber tržne ekonomije.

Kot ugotavlja, je finančna in moralna kriza pokazala, da družbena odgovornost v tržni ekonomiji ni le podporni steber.

"Države, ki slovijo po blaginji, so države z močno družbeno odgovornostjo in z razvitim socialno-tržnim sistemom. To nam daje upanje,“ je prepričan Pahor.

Prepričan je, da bo tudi po koncu krize tržna ekonomija ostala okvir gospodarskega delovanja, bodo pa ruševine krize za seboj pustile družbo, precej drugačno od tiste, ki je leta 2008 vstopila v krizo.

"Sodobna tržna ekonomija bo imela dva stebra – profit in družbeno odgovornost. Zavedanje lastnikov in upravljavcev, da je način, kako delajo, in njihov odnos do zaposlenih in okolja v zaključnem poročilu enako pomemben kot profit,“ je prepričan Pahor.

Prepričan je tudi, da za reševanje krize ni treba izumljati novih konceptov. Je pa potrebno večje zavedanje družbene odgovornosti ne le tistih, ki imajo politično, ampak tudi gospodarsko moč.

"Sicer pa ne verjamem, da lahko vzgajamo za poslovno etiko ali politično etiko. Verjamem v vzgojo za etiko,“ pravi Pahor, ki meni, da nekaj sprememb potrebuje tudi šolstvo.

"Nekoč sem za voljo izkušenj iz prejšnjega sistema, ki je skozi šolo vsiljeval zelo jasen okvir vredno, prilagojen njegovim ciljem, zavzemal za to, da je šola le izobraževalna, ne pa vzgojna institucija. Danes mnenje spreminjam. Šola mora etično dimenzijo poučevati že od vrtca dalje. Ne moremo namreč pričakovati, da bo nekdo etičen na delovnem mestu, če sicer v življenju ni,“ še meni Pahor.

Tudi po koncu krize pa Slovenijo vidi v prenovljeni Evropi, ki jo lahko poimenujmo tudi Združene države Evrope. Prepričan je, da se lahko sodobna Slovenija najbolje uresniči prav v tej povezavi.

Poslovneži bi morali biti enako zahtevni do sebe kot do zaposlenih

Sri Sri Ravi Shankar, soustanovitelj WFEB, pa je zbranim priporočal etično delovanje, že za voljo dobrega spanca in boljšega zdravja.

"Pomembno je, da od sebe pričakujemo enako stopnjo etičnosti kot od vseh okoli sebe,“ je dejal. Zahteve ljudi po poštenju drugih so izjemno visoke.

Rešitev je po njegovem ekonomija s humanizmom, kar skupaj prinese etično poslovanje. "Seveda je razumljivo, da se nekdo sprašuje, zakaj bi deloval etično, če nekdo drug z neetičnim delovanjem na drugi strani služi milijone, on pa ne more niti preživeti. Vendar vse to ni vredno nevšečnosti, ki nas bodo nekoč doletele. Zato je pomembno, da družbi vsi skupaj prispevamo najboljše,“ je dejal svetovno znani humanitarec in duhovni voditelj.