Pahor nezadovoljen s semaforjem

Premier Borut Pahor je danes v DZ zatrdil, da ni zadovoljen s prehodom rdečih luči v rumene in zelene na semaforju izvajanja izhodne strategije. Pahor meni, da vlado zaposlujejo nekatere manj pomembne zadeve kot pa tiste, ki so ključne za blaginjo državljanov, a zagotavlja, da se vse dela na tem, da bi strategijo uveljavili.

Jože Tanko (SDS) je v svojem poslanskem vprašanju predsedniku vlade opozoril, da kljub protikriznim ukrepom narašča brezposelnost, posojilni krč pa ne popušča. Spomnil je na ugotovitve Urada vlade za makroekonomske analiza in razvoj (Umar), da so se kazalniki kakovosti življenja za Slovenijo, ki so v minulih letih v primerjavi z ostalimi članicami EU kazali dokaj ugodno sliko, v obdobju finančne in gospodarske krize začeli poslabševati. Predsednika vlade je zato vprašal, koliko zelenih luči je na semaforju izvajanja izhodne strategije in koliko je še rdečih.

Pahor je v odgovoru Tanku dejal, da je vlada prišla na oblast v času padca v krizo, a ponovil, da to ni krivda ne prejšnje vlade ne te, saj gre za svetovno krizo, Slovenija pa je bila spremembam kot odprto gospodarstvo zelo izpostavljena. Potem ko so kazalci lani tako kot praktično povsod v EU kazali navzdol, pa gredo v tem letu kazalci tudi navzgor, je zatrdil premier in obenem zagotovil, da vlada obvladuje problem brezposelnosti. Brez vladnih ukrepov bi standard še bolj padel, je prepričan Pahor.

Ni zadovoljen s prehodom rdečih luči v rumene in zelene

Glede semaforja je Pahor zatrdil, da ni zadovoljen s prehodom rdečih luči v rumene in zelene. Meni, da vlado zaposlujejo nekatere manj pomembne zadeve, kot pa tiste, ki so ključne za blaginjo državljanov, a zagotavlja, da se dela vse na tem, da bi bila strategija uveljavljena. Obenem se zaveda, da so številne zadeve zelo delikatne in predmet socialnega dialoga.

Cveta Zalokar Oražem (Zares) je Pahorja vprašala, na kakšen način bo vlada v pripravo Strategije razvoja Slovenije 2014–2020 umestila premisleke in zamisli z raznih razvojnih razprav. Še posebej je izpostavila predloge glede spremembe modela delovanja družbe, ki naj bi bil bolj trajnosten, človeku prijazen in dolgoročen ter bo temeljil bolj na kakovosti življenja in odnosov.

Premier je ponovil, da je vlada želela razpravo sprožiti od spodaj, tako da jo začenja nevladna stran, neobremenjena s stališči vlade. Zato zaenkrat govori zgolj v lastnem in ne v vladnem imenu.

Pahor ni prepričan v tektonske premike

Priznal je, da ni več tako zelo prepričan kot pred dobrim letom dni, da bo kriza prinesla tektonske spremembe v modelu upravljanja gospodarstva. Spremembe sicer na mnogih področjih bodo, temeljni koncept razvoja pa bo ostal enak, je prepričan.

Znova pa je zatrdil, da tekmovalnost po njegovem prepričanju ostaja ključen dejavnik našega razvoja. Toliko bomo uspešni, kolikor bomo znali tekmovati z drugimi državami, meni. Nova strategija bo tako imela nekaj novih vrednostnih zasnov, a vseeno bo uspešnost v tekmovanju ključna, je dodal.

Še posebej pa je opozoril na dejstvo, da je v Sloveniji omejen človeški kapital, zato je potrebno skrbeti zato, da bo slovenska družba vključujoča in ne razdruževalna. Pahor meni, da je potrebno ustvariti družbo, ki bo ponujala spodbudo za osebni in družbeni razvoj.

Kaj bo s plačevanjem pripevkov?

Poslanec SNS Miran Györek pa je izpostavil problematiko neplačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je še posebej pereča v zadnjem času. Zanimalo ga je, na kakšen način namerava vlada rešiti te težave.

Pahor je zagotovil, da bo vlada poiskala kratkoročne in dolgoročne rešitve za ta problem. Ker se ta problematika pojavi šele takrat, ko gredo zaposleni v pokoj, bo vlada po premierovih obljubah kratkoročno zagotovila, da bodo imeli tisti delavci, ki gredo sedaj v pokoj, takšno pokojnino, kot da bi jim delodajalci prispevke ves čas plačevali.

Dolgoročno pa bo vlada področje zakonodajno uredila tako, da bodo zagotovljeni ustrezen nadzor nad neplačniki in takojšnje ukrepanje ob kršitvah, kazensko odgovarjanje za neplačevanje prispevkov, sprotno spremljanje in seznanjanje zaposlenih o plačevanju prispevkov, možna pa je tudi prilagoditev gospodarske in stečajne zakonodaje, da bi se takim težavam v prihodnje izognili.