Odpisali 350 milijard evrov dolgov. Poslovanje s slovenskimi podjetji, kot bi igrali rusko ruleto

Tokratna lestvica evropskega plačilnega indeksa močno opozarja na evropske težave. Zamude pri plačilih so vse večje, s tem pa se plete začaran krog nelikvidnosti, še večjih zamud in številnih stečajev.

Kot ugotavljajo, se je v zadnjem letu povečal tudi znesek, ki ga je bilo treba v državah, zajetih v raziskavo, v podjetjih odpisati zaradi plačilne nediscipline. Ta znesek se zdaj giblje okoli 350 milijard evrov, Slovenijo pa najdemo v družbi držav, v katerih je bilo treba odpisati več kot tri odstotke dolga.

Davek krize je tako vse bolj očiten. Od 9.800 evropskih podjetij, kolikor jih je sodelovalo v raziskavi, jih je bila skoraj polovica v zadnjem letu prisiljena krčiti izdatke za inovacije in investicije, 61 odstotkov podjetij beleži nižjo prodajo, 57 odstotkov poroča o tem, da je težka ekonomska situacija prizadela njihovo likvidnost, v skoraj polovici podjetij pa skoraj ne vidijo možnosti za nadaljnjo rast.

Takšni pogoji še ožijo manevrski prostor za izhod iz krize, opozarjajo v družbi, ki raziskavo pripravlja že več let. Kličejo pa po nujnem ukrepanju. V večini podjetij menijo, da tudi evropska direktiva s tega področja še ne služi svojemu namenu.

Sever in jug

Raziskava riše jasno ločilno črto med severno Evropo in preostalim delom celine. Medtem ko se Grčija, Ciper, Madžarska ali Portugalska utapljajo v težavah, so razmere v Nemčiji, Švici, Avstriji in Skandinaviji stabilne.

Kljub temu tudi tamkajšnja podjetja čutijo pritisk krize. 30 odstotkov nemških podjetij tako pričakuje težave s plačili iz držav v težavah, medtem ko je bilo lani takšnih podjetij le okoli 20 odstotkov. Finska in Švedska podjetja pa poročajo, da jim to povzroča likvidnostne težave.

Raziskava EPI pa okoli 21 milijonom evropskih poslovnih subjektom za letos tudi ne napoveduje rožnatega leta, zaupanje o vse več brezposelnih in vse večjem varčevanju, še naprej pada.

Plačilna disciplina še naprej ostaja najboljša v Skandinaviji in Nemčiji. Absolutna zmagovalka je Finska, kjer 72 odstotkov podjetij na plačilo čaka le 33 dni. Odličen rezultat v primerjavi z Romunijo, kjer 35 odstotkov podjetij na plačilo čaka 120 dni, ali v Belgiji, kjer jih 58 odstotkov čaka 85 dni.

Banke niso nepriljubljene le v Sloveniji. Zaupanje izgubljajo z veliko hitrostjo, tudi v poslovnem svetu, kjer le še redka podjetja verjamejo, da lahko v primeru težav računajo na pomoč v obliki bančnih posojil.

Med takšnimi državami je tudi Slovenija, kjer je lani 52 odstotkov podjetij odgovorilo, da od bank ne pričakujejo pomoči. Letos je takšnih podjetij že 73 odstotkov. Na drugi strani pa nemška, norveška in celo poljska podjetja menijo, da jih denar še vedno čaka v bankah.

Še manj uporabni od bankirjev pa se podjetnikom zdijo politiki. Kar 70 odstotkov vprašanih v letošnji raziskavi pravi, da politika dela premalo za zaščito podjetij pred plačilno nedisciplino. Še posebej izstopajo Italija, Španija in Grčija s 94-odstotnim nezadovoljstvom.

In katere račune podjetja z likvidnostnimi težavami najprej plačajo, ko na njihov račun vendarle pride denar?

Če bi gledali slovenski seznam davčnih neplačnikov ali tistega o neplačanih prispevkih za delavce, bi morda o tem dvomili, a statistika pravi, da najprej pridejo na vrsto obveznosti do države – davki in ostali prispevki, nato poplačilo najpomembnejših dobaviteljev, sledijo plačila računov za elektriko, vodo in druge energente, povsem na koncu pa so se znašli tuji poslovni partnerji.

Zamude pa škodujejo celotnemu gospodarstvu, v polovici podjetij namreč pravijo, da prav plačilna nedisciplina ovira njihovo rast.

Slovenija spet blesti v neslavnem delu lestvice

Če so na vrhu lestvice države z indeksom med 101 in 129, kar pomeni, da je tveganje neplačila minimalno – v tej družbi so torej Finska, Švedska in Norveška, smo Slovenci z indeksom 185, ki kliče po "urgentnem ukrepanju", pri repu v družbi Cipra, Romunije, Bolgarije, Portugalske, Grčije in Hrvaške.

Naša podjetja pa niso slabi plačniki le, ko gre za plačila znotraj države, težave povzročajo tudi trgovinskim partnericam, pri čemer najprej plačilo slovenskih podjetij dočakajo nemška podjetja, nato avstrijska in francoska, italijanskim in še posebej madžarskim pa resno grozi, da se bodo morala za kakšen dolg tudi obrisati pod nosom.

In nič bolje ne bo, so ocenila v raziskavi sodelujoča slovenska podjetja. 66 odstotkov jih pričakuje, da se bo v prihodnjih mesecih možnost, da jih poslovni partnerji ne bodo poplačali, še povečala, 86 odstotkov pa jih ima zaradi neplačnikov že zdaj likvidnostne težave.

Slovenija še zdaleč ni edina, ki mora nujno začeti pometati pred svojim pragom. Tudi čisto na vrhu si namreč niso prislužili popolne petice. Držav, v katerih tveganja neplačila sploh ne bi bilo, ali pa bi plačila prihajala celo pred rokom, v tej raziskavi niso našli.