Predlog zakona je predviden za obravnavo po hitrem postopku na že potekajoči marčni seji DZ. Medtem ko ministrstvo za informacijsko družbo kot predlagatelj zakona vztraja pri lestvici, ki predvideva od 20- do 40-odstotno vračanje, se Vseslovensko združenje upravičencev v svojem predlogu dopolnila zavzema za 80-odstotno vračanje vsem upravičencem v denarnih sredstvih, poslanski skupini SDS in NSi pa tudi za vračanje v obliki delnic Telekoma Slovenije. Člani odbora o predlaganih dopolnilih k omenjenemu členu niso glasovali, saj so sejo zaradi nadaljevanja plenarne seje DZ prekinili, nadaljevali pa jo bodo v četrtek zjutraj.
Minister za informacijsko družbo Pavel Gantar je člane odbora seznanil, da so na predhodnem sestanku s predstavniki združenja upravičencev dosegli dogovor glede obsega pojma pogodbe v drugem členu predloga zakona. Ta po novem obsega ne le pogodbe, ampak vse oblike pogodbenih dogovorov, ki imajo lahko različne naslove. Sicer pa so člani odbora zavrnili predlagano dopolnilo SDS in NSi k drugemu členu, po katerem bi se pri določanju upravičencev upoštevale vse pogodbe, ne pa le tiste, sklenjene do 1. 1. 1995. Minister Gantar je pojasnil, da so morebitna vračanja vlaganj po tem datumu - skupni obseg naj bi znašal nekaj več kot 300 milijonov tolarjev - obveznost Telekoma Slovenije, ne pa državnega proračuna. Odbor tudi ni podprl predloga SDS in NSi, da bi se med upravičence do vračila štele tudi pravne osebe, saj bi po pojasnilu Gantarja to terjalo poseg v otvoritvene bilance podjetij, podjetja pa tega interesa po zatrdilih ministra niso izkazala.
Vlada po besedah ministra Gantarja nasprotuje vnovični opredelitvi izhodišč za vračanje sredstev. Sedanji predlog zakona predvideva, da znesek vračila predstavlja 20 do 40 odstotkov osnove, odvisno pač od leta plačila. Temu nasprotuje združenje upravičencev, ki se v svojem predlogu dopolnila zavzema za vračilo v enotni višini 80 odstotkov osnove. "Različni odstotki vračil, kot jih predlaga vlada, so krivični. Ne sledijo osnovnemu cilju zakona o enotni ureditvi načina in postopka vračanj, prav tako pa gre za diferenciacijo vlagateljev, saj bodo vračila tistim, ki so vlagali prej, nižja. Pravičen način je le ta, da vsi dobijo vrnjen enak odstotek ne glede na čas vlaganja," je pojasnil predsednik združenja Darko Fras. Kot je opozoril, bo združenje v primeru, da ne bo mogoče sprejeti kompromisne rešitve, uporabilo vsa ostala demokratična sredstva za dosego pravične ureditve, vključno z referendumom.
Vračanje v različnih odstotkih v svojem predlogu dopolnila k četrtemu členu zakonskega predloga zavračata tudi poslanski skupini SDS in NSi in ga prav tako utemeljujeta z neenakopravnim položajem, v katerega bi predlagana rešitev vlade potisnila vlagatelje. Zato predlagata črtanje lestvice, upravičencem pa naj bi pripadalo vračilo v denarnih sredstvih ali delnicah Telekoma Slovenije. Kot je pojasnil Franc Sušnik (SDS), bi bilo slednje ustrezna rešitev predvsem zaradi nedorečenih rokov privatizacije Telekoma in s tem začetka vračila vlaganj. Ob tem še predlagata, da bi pogodbeno vrednost, ki je osnova za vračilo vlaganj, povečali za vloženo delo in materialna sredstva. Minister Gantar je ob tem pojasnil, da so predmet vlaganj tudi delovne akcije, če obstajajo finančno ovrednotene pogodbe o tem. Svoje nasprotovanje "licitiranju odstotkov" in predlaganemu dopolnilu SDS in NSi je izrazil poslanec Roman Jakič (LDS), ki je finančne posledice zakona, ocenjene na 10 milijard tolarjev, označil kot "zelo darežljivo benevolenco vlade".
Svoj predlog dopolnila k četrtemu členu predloga zakona je vložil tudi poslanec Vili Trofenik (SLS), ki se zavzema, da bi se vložki upravičencev v telefonske centrale in medkrajevna telefonska omrežja povrnili v celoti, medtem ko naj bi stroške krajevnih telefonskih omrežij pokril lastnik.
