Vsako leto potrošniške organizacije ob tem dnevu izpostavijo področja, kjer interesi potrošnikov trčijo ob številne druge interese, opozarjajo na izzive, ko gre za varovanje pravic potrošnikov. Po drugi strani pa velja ob dnevu, ko smo potrošniki v ospredju, opozoriti tudi, da nimamo le pravic, ampak tudi dolžnosti in moč, ki se je pogosto marsikdo premalo zaveda.
Govorimo o možnosti, da preko potrošniških odločitev vplivamo na to, da svet postane nekoliko boljši, ko gre za vprašanja otroškega dela, pravic, delavcev, varovanja okolja, poskusov na živalih, skratka za socialna, etična in okoljska vprašanja.
Ko odgovornost ni več le na plečih podjetja, ampak potrošnikov
Ta miselni preskok, ki v ospredje in središče postavlja potrošnika, so do določene mere že posvojila celo nekatera podjetja, ki v svojih oglaševalskih kampanjah kupce svojih izdelkov vzpodbujajo k odgovornemu ravnanju – k nakupom izdelkov iz recikliranih materialov, izbiri varčnih izdelkov, izdelkov, pri izdelavi katerih v procesu niso bili izkoriščani ne ljudje, ne živali …
Oglaševalska agencija Leo Burnett je na primer za Coca Colo ustvarila oglasno kampanjo, s katero so potrošnike pozvali k vračanju plastenk tako, da so jim pokazali, da je mogoče iz recikliranega materiala nato ustvariti marsikaj – od novih plastenk do vrtnega pohištva.
Oglaševalski strokovnjaki sicer v vse večji meri menijo, da so podjetja tista, ki bi bi se morala bolj vključiti v osveščanje in izobraževanje odgovornih potrošnikov, saj da šele tako pride v polnosti do izraza njihova družbena in okoljska odgovornost, na katero drugače po tem, ko izdelek zapusti tovarno, nimajo več prav velikega vpliva.
Sicer tega najbrž ne priporočajo iz povsem nesebičnih vzgibov. Izkazalo se je namreč, da v času, ko se veliko govori o družbeni odgovornosti in odgovornosti do okolja, vse več ljudi stavi na odgovorno potrošništvo in odgovorni potrošniki imajo radi proizvajalce s podobo odgovornega podjetja.
Raziskovalci družbe Nielsen, ki se ukvarja tudi z globalnimi tržnimi raziskavami, so na primer leta 2014 objavili študijo, iz katere izhaja, da je 55-odstotkov potrošnikov v 60 državah sveta pripravljenih plačati več za storitve in izdelke podjetij, ki so okoljsko in družbeno ozaveščena in tako pozitivno vplivajo na okolje in družbo.
Zanimivo je, da so bili najbolj odgovorno pripravljeni ravnati potrošniki v azijsko-pacifiški regiji, kjer je v imenu družbene odgovornosti pripravljeno kakšen cent več primakniti 64 odstotkov vprašanih, v Latinski Ameriki 63 odstotkov, na Bližnjem Vzhodu in Afriki 63 odstotkov. Na drugi strani pa v Združenih državah Amerike in Evropi tako meni 42 oziroma 40 odstotkov vprašanih.
Prednjačijo pa v okoljski in družbeni ozaveščenosti mlajši oziroma milenijci, med njimi bi kar polovica za trajnostne izdelke plačala več.
Raziskovalci so sicer največje medgeneracijske razlike našli v azijsko-pacifiški regiji in na Bližnjem Vzhodu, kjer so bili milenijci trikrat bolj pripravljeni plačati več za trajnostne izdelke kot generacija X in kar 12-krat bolj kot generacija "baby boom".
Neodgovorni potrošniki smo planetu škodljivi prav toliko kot kitajska podjetja
A če potrošniki očitno vsaj razmišljajo o svoji odgovornosti, kje se torej zatakne, da sta naš planet in družba še vedno močno obremenjena z "zablodelim potrošništvom"?
Da Kitajska in njena ogromna, slabo okoljsko regulirana industrija, povzroča velik del obremenitve planeta z ogljikovim dioksidom, je znano številnim Zemljanom. Še posebej potem, ko so medije preplavile podobe v smog ovitih mest in ljudi z zaščitnimi maskami na obrazu.
Na vse skupaj je namreč potrebno pogledati z druge plati – kdo pa so uporabniki proizvodov, ki nastajajo v tovarnah, iz katerih se kadi strupen dim in iztekajo strupene odplake?
Tako ugotavljajo, da smo največje breme planeta ljudje – potrošniki. Namesto kazanja s prstom na "umazane države", je torej najprej potrebno preveriti lastne potrošniške navade, pravijo avtorji študije. "Če pogledate na vpliv, ki ga na okolju pusti povprečen kitajski potrošnik, vidimo, da je ta zelo majhen. Kitajci veliko proizvedejo, a večino izvozijo. Če se pri odgovornosti fokusiramo na potrošnika, hitro pridemo do drugačnega razmerja odgovornosti," je dejala raziskovalka Diana Ivanova z norveške Univerze za znanost in tehnologijo.
Skupina je študijo objavila v strokovni publikaciji Journal of Industrial Ecology, avtorji pa so preverjali okoljski vpliv potrošnikov v 43 državah sveta. Z vidika sekundarnega vpliva – okoljskih posledic zaradi proizvodnje artiklov, ki jih kupujemo vsak dan, so tako ugotovili, da smo potrošniki odgovorni za več kot 60 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov in do 80 odstotkov globalne porabe vode. "Vedno radi krivdo valimo na nekoga drugega, na države, na podjetja, a dejstvo je, da je za 60 do 80 odstotkov vplivov na planet kriva potrošnja gospodinjstev," opozarja Ivanova. "Če torej spremenimo svoje potrošniške navade, bo to imelo drastične pozitivne posledice za naš planet," nadaljuje.
Z vidika potrošnikov planet najbolj obremenjujejo Američani, Luksemburžani, Avstralci, Kanadčani, Finci, Britanci, Irci, Švicarji, Grki, Belgijci, precej visoko smo tudi Slovenci! Medtem ko na drugi strani malo prispevajo potrošniki v Indiji, Indoneziji in na Kitajskem.
Raziskovalci poudarjajo, da njihov namen ni sramotiti potrošnike držav, ki so na vrhu lestvice, da pa jih je potrebno ozavestiti: "Gospodinjstva lahko skoraj povsem nadzorujejo svojo porabo, žal pa pogosto razpolagajo s premalo informacijami o tem, kakšen je vpliv njihovega potrošniškega vedenja in kako lahko to spremenijo. Vsakič bi namreč morali izbrati produkt ali storitev, ki bosta povzročila čim manj okoljske in družbene škode."
12-urni delavnik. Pri 7 letih.
Ob okoljskih vprašanjih je eno najbolj perečih, ko gre za proizvodnjo dobrin, ki jih množično kupujemo, izkoriščanje delavcev in otroško delo.
Dobro desetletje mineva, odkar so pri eni od luksuznih znamk izjavili, da je otroško delo pravzaprav dobro, saj se otroci s tem izognejo revščini. Precej zavajajoča izjava, s katero se ne gre tolažiti. Po definiciji Svetovne organizacije za delo je otroško delo namreč "delo, ki otroke prikrajša za otroštvo, uresničevanje potencialov, dostojanstvo, škoduje njihovemu telesnemu in mentalnemu razvoju".
Veliko otroški delavcev je tudi v verigi pridelave bombaža in kakava. Daleč največji pridelovalki kakava sta Slonokoščena obala in Gana, ki skupaj pridelata več kot polovico vsega kakava na svetu, pri tem pa uporabljata prakse, ki se se niso spremenile že kakšnih sto let, vključno z uporabo otroških delavcev. A ti otroci v resnici ostanejo brez možnosti za izobraževanje, šolo zamenja tovarna, s tem pa se korenito skrčijo njihove možnosti za boljšo prihodnost.
Ponekod so otroški delavci tudi žrtve precej hudih praks. V Indiji naj bi deklicam v sezoni obiranja bombaža dajali sredstva, ki prekinejo menstrualni cikel, saj so po njihovem ženske med menstruacijo manj učinkovite pri delu.
Kaj lahko stori potrošnik? Childlaborfree.com piše, da 93 odstotkov avstralskih oblačilnih znamk "ne ve" ali pa vsaj ne navaja, od kod je bombaž, ki ga uporabljajo za svoje izdelke. To pomeni, da njihovi potrošniki (ne)vede kupujejo oblačila, pri nastajanju katerih je bil nekdo izkoriščan. Podjetja, ki jih takšni podatki ne zanimajo, ali jih celo skrivajo, je mogoče bojkotirati.
Obstajajo pa proizvajalci, ki so zelo odkriti glede svoje proizvodne verige, tudi takšni, ki zavestno najemajo le podizvajalce, ki se ne poslužujejo spornih praks. Prav tako je mogoče kupovati izdelke iz sistema poštene trgovine, ki bi naj zagotavljal, da pridelovalci niso izkoriščani.
Potrebno se je zavedati, da je mogoče, da se delavce ne izkorišča, se jih primerno plačuje, pod njihovimi prsti pa še vedno nastajajo lepa in cenovno dostopna oblačila. Bojkotiranje družb, ki za maksimizacijo dobička uporabljajo najbolj nizkotne prijeme, pa je smiselno in učinkovito. V prvi vrsti namreč razumejo jezik denarja in prihodkov.
Moč potrošnika, ki uporablja družbena omrežja
Drži, da so glasovi proizvajalcev močni, za oglaševalske kampanje si običajno lahko privoščijo milijonske zneske. A kot piše blissfullydomestic.com – v času, ko se glas širi na družbena omrežja, se je zamajala tudi njihova moč.
Če je v preteklosti veljalo, da je bilo ob pomanjkljivem dostopu do drugih informacij, potrebno verjeti temu, kar so v svojih oglasih povedala podjetja, se danes tudi po zaslugi družbenih medijev osebne izkušnje s proizvodi, proizvajalci in morebitni škandali, po spletu širijo kot požar. Potrošniki so na spletu, debatirajo o podjetjih, podjetja se na to odzivajo.
Številna preko svojih profilov na družbenih omrežjih neposredno komunicirajo s svojimi kupci. Skupno jim je, da na svojem Facebook zidu ne želijo 100 objav o svojih nepoštenih praksah. Poleg tega jih lahko potrošniki na ta način neposredno kličejo k odgovornosti v povezavi s konkretnimi primeri.
Strokovnjakinja za družbena omrežja Shana Albert je prepričana, da smo že v času, ko je moč v rokah potrošnikov: "Uporabite jo, spregovorite, zahtevajte odgovore in tako vplivajte."
Kako postati odgovoren potrošnik?
V prvi vrsti se zavedajte svoje moči – če vam ni všeč, kakšnih poslovnih praks se proizvajalec poslužuje – pa naj gre za odnos do ljudi, živali ali okolja – ga bojkotirajte. Pri široki ponudbi alternativnega proizvajalca, katerega način poslovanja ustreza tudi vaši osebni filozofiji, ni težko najti. Morda vzame nekaj več časa, a osebna prepričanja so v prvi vrsti namenjena temu, da jih živimo tudi v praksi.
1. Razmislite, kakšna so vaša osebna prepričanja in jih v praksi uresničujte tudi kot osveščen potrošnik
So vam blizu pravice živali, ostro nasprotujete izkoriščanju delavcev, menite, da je potrebno izkoreniniti otroško delo, preganjati onesnaževalce okolja? Naj bodo vaši nakupi takšni, da ne podpirajo nikogar, ki izvaja poslovno prakso, s katero se osebno ne strinjate. Prebrskajte za informacijami o alternativah, ki jo ponujajo tudi številna mnoga nova podjetja in podprite ideje, ki so bližje vašemu razmišljanju. Podpišete lahko tudi katero od peticij, s katerimi potrošniki proizvajalce opozarjajo na prakse, s katerimi se ne strinjajo.
2. Preverite, od kod so izdelki, ki jih kupujete, spoznajte proizvajalca, ki mu dajete svoj denar
Veliko izdelkov na trgovinskih policah je med potjo do vas prepotovalo več držav, kot jih v življenju obišče kakšen manj aktiven turist. Jakna s Kitajske, čevlji iz Turčije, majica iz Bangladeša, kavbojke iz Indije … Pa pri tem ne ciljamo na "poceni kitajske izdelke". Iz teh držav pride tudi veliko izdelkov, ki nosijo etikete znanih in priznanih kreatorjev. Z nekaj kliki po spletu je vsaj pri večjih blagovnih znamkah mogoče ugotoviti, v kakšnih pogojih so izdelki nastali, saj se po spletu precej hitro razširijo poročila o znanih znamkah, ki sodelujejo z lokalnimi tovarnami, ki zaposlujejo otroke, kjer vladajo nečloveške razmere za delavce ali kjer večina odplak konča v reki, ki teče mimo proizvodne hale. Morda se vam osebni bojkot ne zdi učinkovito sredstvo boja, a ko je bojkot dosegel kritično maso, je svoje poslovne prakse spremenilo že marsikatero podjetje.
3. Kupujte lokalne izdelke in pridelke ter trajnostne izdelke
Kupovanje lokalnega ni le modni trend, predvsem ima svoj smisel. V verigi, ki vodi do potrošnika, ni odvečnega transporta, če govorimo o pridelkih, so ti bolj sveži, pa še podprete lokalne pridelovalce. Podobno velja za trajnostne izdelke – ne gre za modno muho, ampak bolj vzdržen koncept.
4. Razmislite, ali vse, kar nameravate kupiti, tudi potrebujete. Bodite sam svoj mojster
Ljudje radi kupujemo. Hrano, oblačila, zabavno elektroniko, okrasne predmete … Pri tem pa marsičesa sploh ne potrebujemo. Zmernost vam lahko prihrani nekaj evrov, pa še prispevate k boljšemu svetu. Nakupovanje naj ne bo "terapija po napornem dnevu". Kupujte, kar potrebujete, po možnosti kvalitetno, da bo zdržalo dlje. Znebite se miselnosti, da potrebujete nove in nove stvari. Se spomnite časov, ko je tudi pohištvo prehajalo iz roda v rod? Če kopičite knjige, se odpravite v knjižnico. Namesto polnega hladilnika, iz katerega nato enkrat na teden zmečete goro pokvarjene hrane, kupite le toliko, kot boste zagotovo porabili … S tem boste prispevali predvsem k manjši obremenitvi okolja. In kot pišejo na globalcitizen.org – včasih, namesto da se takoj odpravite v trgovino, izkoristite svoje spretnosti in spretnosti ljudi okoli sebe. Marsikaj je mogoče popraviti, namesto zavreči, številne stvari pa lahko ob poplavi idej v knjigah in na spletu izdelamo kar sami ...
KOMENTARJI (238)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.