Gospodarstvo

Prestižna poslovna nagrada slovenskemu podjetju

Ljubljana, 09. 08. 2010 19.12 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

Podjetje Bisol, edini slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov, je v prestižnem tekmovanju evropskih poslovnih nagrad prejel častni trak v kategoriji inovativnih podjetij.

Podjetje Bisol, edini slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov, je v prestižnem tekmovanju evropskih poslovnih nagrad prejel častni trak v kategoriji inovativnih podjetij.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (10)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Titus01
10. 08. 2010 13.10
@alojz-ferluga To pa se motite. V zadnjih 10 letih se je izkoristek več kot podvojil ter se s tem približal običajnim elektrarnam (je pa odvisen od lokacije, seveda). Predvsem pa je zanimiva t.i. tehnologija "solar thermal" ki omogoča shranjevanje dela električne energije čez noč. Poleg tega je prednost vseh obnovljivih virov energije, da s stroški proizvodnje električne energije majhni, čeprav je začetna investicija visoka. Po domače: Če imate elektrarno na naravni plin, vas malo stane njena postavitev, ste pa odvisni od cen zemeljskega plina; če se ta podraži, imate problem (ali če Rusija zapre pipico). Pri obnovljivih virih energije vas postavitev veliko stane, obratovalni stroški pa so blizu nič (samo vzdrževanje). Cena pa tudi ni več pretiran problem. Cena sončnih celic je npr. 30 centov (dolarskih)/KWh. Še vedno ne preveč poceni, vendar se je cena v nekaj letih spustila iz $5/KWh, kar je velik napredek. Poleg tega zagotavlja sončna energija neodvisnost od uvoza energentov iz nestabilnih držav, tako da lahko višjo ceno označimo kot premijo za energetsko varnost.
resslovenka
10. 08. 2010 12.45
Joj, da ne bo to spet ena zgodba o "uspehu".
periot
10. 08. 2010 11.42
Bisol se koplje v denarju, samo za delavce ga je bolj malo?
Rok Far?nik
10. 08. 2010 08.28
illiillliiili Se strinjam, tudi sam razmišljam v izdelavi veterne elektrarne imam nekaj idej in kapital ampak kakšnega nasveta bi se pa ne branil ,
WikiX
10. 08. 2010 05.28
Bravo za uspešno podjetje, ki pravkar štanca našo prihodnost, namesto milijardnega gigawata rudnikov Moridorja. Vsako uro, ko delajo stroji, smo bliže gigawatom in dlje od milijarde, s katerim naj bi poplavili Elektro. Ni čudno, da se upirajo z vsemi štirimi, širijo dezinformacije v javnosti in talajo celo denar, čeprav seveda niso nič krivi, da bi se dokopali do veliko večje milijardne pogače, pa še nekajkrat toliko od obratovanja. Tu pa skoraj sredi njive, nekdo za proti temu drobiž, štanca kilowate, gigawate,... Solarne celice so bile običajno izdelane iz visoko obdelanega silikona, v ogromnih tovarnah, pri visokih temperaturah, vakumski opremi, kar je zahtevalo razmeroma visoke investicije. V Einstainovih časih, še niso imeli vse te visoko tehnološke šare in so prve celice izdelali kar iz bakrovega dioksida. Takšne celice so manj učinkovite, vendar poceni in povsem uporabne, če le imate ustrezen prostor in čas, da se lahko s tem ukvarjate. Solarno celico lahko izdelamo v eni uri: - Potrebujete pol kvadratnega meter bakrene folije za nekaj evrov, ki jo uporabljajo krovci za prekrivanje streh, - dva kontaktna aligatorčka (spenjalki) za evro - nek star merilec toka, za par evrov - majhen električni kuhalnik 1100 watov, za 20 evrov - veliko 2 litersko prozorno plastenko ali kozarec za vlaganje, ki ji odrežemo vrh, za ? eur - par žlic kuhinjske soli, sposodite si pri sosedu - vodo iz pipe, če vam še te niso zaprli - šmirgl papir - škarje za rezanje pleha, da boste razrezali bakreno folijo, poskusite pri sosedu. Najprej odrežemo kvadratni kos bakrene folije in jo dobro umijemo ter pobrusimo s smirkovim papirjem ali krtačo, d odtranimo maščobe ter umazanijo. Nato ta kos, za pol ure položimo na kuhalnik, da se začnejo luščiti razni oksidi, ko bo vmes spreminjal barve. Na koncu folija zažari rdeče, prekrita je s črno plastjo bakrovega oksida, ki ga pečemo še pol ure, da skorja odebeli in jo lažje odluščimo. Ugasnemo kuhalnik in pustimo 20 minut, da se počasi ohladi. Nato na rahlo ločimo in površno izperemo črni sloj, pod katerim ostane rdeča plast bakrovega oksida. Iz preostale folije odrežemo še en enak kvadrat, nato oba zapognemo v pol valj in položimo ob stene, v notranjost plastenke tako, da se plošči ne stikata. V vodi dobro raztopimo sol in jo nalijemo v plastenko toliko, da ostane par centimetrov folij nad gladino, kamor bomo pripeli krokodilčke. Vmes postavimo ampermeter, ploščo z bakrenim oksidom priključimo na negativni pol, navadno pa na pozitivni in obrnemo oksidirano ploščo proti soncu. Na dnevni svetlobi, bo celica proizvajala le 50 mikroamperov, pri 0,25 voltih, kar je 0.0000125 watov (12.5 mikrowatov). Deluje tudi kot baterija, ki še v temi daje nekaj mikroamperov. Vendar če investirate v 40 takšnih plastenk, brez ampermetrov, boste dobili kar 10 voltov in pol wata energije, kar je več kot dovolj za MP3 player, mobi ali celo prenosnik, če vmes priklopite še star akomulator. Izkoristek se da tudi izboljšati, če na folije pade več fokusirane močnejše svetlobe, da izbije več elektronov. Ko se bo kdo lotil še vetrnih elektrarn, pa še nasvet za preprosto izdelavo teh. In ne pozabite, nikoli si ne bodo lastili sonca!!! ;)
alojz_ferluga
09. 08. 2010 23.54
Fotovoltaika je brez subvencij mrtva. To je v bistvu samo pretakanje denarja iz države v privat roke.
jd13211
09. 08. 2010 23.39
Kar me moti pri fotovoltaiki je izredno majhen izkoristek teh panelov - povprečno 10-14%; in glede na to koliko stanejo in koliko surovin in energije se potroši za njihovo izdelavo; in glede na to, da bo naša država v kratkem nehala kupovati po višjih cenah energijo iz alternativnih virov od zasebnih ekotajkunov,...mislim, da se ta tehnologija kmalu sploh ne bo več izplačala.
Titus01
09. 08. 2010 21.18
@mr.T In kaj potem? Mar mislite, da tega drugi ne počno? Nemci, Finci, vsi pomagajo svojim podjetjem.
mr.T
09. 08. 2010 20.59
Bisoli je država že pomagala z raznimi subvencijami.
proofreader
09. 08. 2010 20.46
Čestitke! Zdaj pa naj mu država pomaga, da postavi še par podružnic po Sloveniji - tam, kjer so odpuščali.