S tem bo Slovenija ob dnevu vstopa imela možnost, da na osnovi pričakovanega pogajalskega izhodišča doplačuje razliko v neposrednih plačilih do zneska, ki ga bo plačevala pred vstopom v EU, je povedal kmetijski minister Franc But. Minister But je tako predstavil 15 uredb in en odlok, ki jih je na zadnji dopisni seji, ki se je končala v ponedeljek, sprejela vlada in ki opredeljujejo kmetijsko politiko in razvoj podeželja v letošnjem letu ter hkrati napovedujejo kmetijsko politiko za prihodnja leta.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ima letos za ukrepe v kmetijstvu na voljo 32,45 milijarde tolarjev, lani pa je teh sredstev bilo za 25,87 milijarde tolarjev. Za neposredna plačila na površino (EKO 0) je letos na voljo 12,35 milijarde tolarjev (lani 8,71 milijarde tolarjev), za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (EKO 1) 4,02 milijarde (3,75 milijarde), za neposredna plačila iz Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (EKO 2, 3) 2,36 milijarde (1,43 milijarde), za ukrepe strukturne politike (brez Saparda) 5,4 milijarde (4,56 milijarde) ter za pripravo blaga za izvoz 5,54 milijarde (7,13 milijarde). Pri slednjem je znižanje potrebno zaradi prilagoditve višinam, ki jih dovoljuje EU.
Po Butovih besedah je med izhodišči kmetijske politike tudi, da se v Sloveniji uveljavlja sistem, da se neposredna plačila, ki so vezana na kontrole na terenu in na pritožbe, izplačujejo v breme prihodnjega leta. Tako so se lani izplačevala neposredna plačila za leto 2000, in sicer v višini približno 1,7 milijarde tolarjev, približno enak znesek iz leta 2001 se bo izplačal v breme letošnjega proračuna, podoben znesek pa se pričakuje tudi v prihodnjih letih, je dejal But. Po dnevu vstopa v EU bo potrebno preiti na evropski sistem, po katerem se septembra oz. oktobra tekočega leta izplača približno 60 odstotkov akontacij, preostalo pa aprila in maja prihodnje leto.
