'Prodaja NLB je politično vprašanje'

Predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki je proti prodaji NLB, meni, da je prodaja banke predvsem politično vprašanje in ne strokovno. To, da se predsednik vlade pogovarja s predsednikom Evropske komisije, je po Erjavčevih besedah dober in pomemben korak naprej.

NLB

Erjavec je proti prodaji NLB. (Foto: Damjan Žibert)

Vprašanje prodaje NLB ni strokovno, ampak politično, je v Bruslju poudaril predsednik DeSUS Karl Erjavec. "Sem optimist in mislim, da lahko najdemo kompromisno rešitev," je izpostavil v odgovoru na vprašanje, kako vidi izhod iz položaja, glede na to, da v Bruslju vztrajajo pri prodajni zavezi, medtem ko sam prodaji banke nasprotuje.

"Kot predsednik stranke DeSUS sem proti prodaji NLB. To stališče ves čas zagovarjam. Tukaj bo treba pač biti potrpežljiv v teh pogovorih. Dobro se mi zdi, da se je v te pogovore vključil tudi predsednik vlade, ker ne gre za strokovna vprašanja, ampak zlasti za politično vprašanje," je izpostavil Erjavec.

Ob tem je spomnil, da ob zavezah glede prodaje NLB ni bilo upoštevano, da Hrvaška spet ne bo spoštovala dogovorov. Glede prenesenih deviznih vlog je bil sklenjen memorandum, ki se ga zopet ne spoštuje, čeprav je dunajska pogodba iz leta 2001 zelo jasna, da gre pri problematiki prenesenih deviznih vlog za vprašanje nasledstva. To so spremenjene okoliščine, ki bi jih Evropska komisija morala upoštevati, je prepričan prvak DeSUS.

To, da se predsednik vlade pogovarja s predsednikom Evropske komisije, je po Erjavčevih besedah dober in pomemben korak naprej, saj se finančna ministrica in komisarka za konkurenco pogovarjata na strokovni ravni, medtem ko je dana zaveza predvsem politično vprašanje.

Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB v času krize leta 2013 prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj 50 odstotkov do konca tega leta, preostanek pa do konca 2018.

Poleti je propadel poskus prodaje NLB zaradi nestrinjanja s ponujeno ceno in tveganj v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami na Hrvaškem, zato se mora Slovenija zdaj dogovoriti o alternativah, pri čemer se želi izogniti prodaji donosnih balkanskih bank.

Ker koalicija ne pristaja na prodajo banke v tem trenutku, v Bruslju pa ne na odlog prodaje, je vlada podprla predlog finančne kompenzacije NLB državi oziroma nastajajočemu skladu skladov, ki bi financiral projekte malih in srednjih podjetij.

To rešitev sta v petek v Bruslju predstavila premier Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in komisarki za konkurenco Margrethe Vestager.

Premier je povedal, da je Juncker pozorno prisluhnil in pokazal razumevanje za slovenski predlog, finančna ministrica pa, da je bil pogovor zelo konkreten in konstruktiven, a da vrsta vprašanj še ostaja odprtih in da slovenski predlog ne naslavlja vseh težav, na katere opozarja komisija.

V komisiji pa so po petkovih sestankih ponovno izpostavili pomen spoštovanja zavez: "Delna prodaja državnega deleža NLB je pomembna zaveza za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti banke, na podlagi katere je komisija odobrila znatno državno pomoč NLB v letu 2013."

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 17
MaršalPeter62 14.11.2017 08:08:00
NLB je politično vprašanje ali v preprostem kmečkem slengu to je vprašanje svinjskega korita!
Več komentarjev