Gospodarstvo

Razmere na trgu dela ugodne 

Ljubljana, 13. 02. 2018 17.54 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Število delovno aktivnih se je proti koncu lanskega leta povečalo v večini dejavnosti zasebnega sektorja, pri čemer izstopajo zlasti predelovalne dejavnosti, trgovina in promet. Na UMAR ugotavljajo še, da je rast plač v zadnjem obdobju višja, vendar ostaja nižja kot v predkriznem obdobju.

Na trgu dela se že odraža demografija.
Na trgu dela se že odraža demografija. FOTO: iStock

Razmere na trgu dela so zaradi visoke gospodarske rasti zelo ugodne. Število delovno aktivnih se je ob koncu lanskega leta ponovno povečalo v večini dejavnosti zasebnega sektorja in se tako približuje predkrizni ravni, so sporočili z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), kjer ugotavljajo še, da je rast plač v zadnjem obdobju višja, vendar ostaja nižja kot v predkriznem obdobju.

''Število delovno aktivnih se je proti koncu lanskega leta povečalo v večini dejavnosti zasebnega sektorja, pri čemer izstopajo zlasti predelovalne dejavnosti, trgovina in promet. V javnih storitvah je medletni porast delovno aktivnih izhajal predvsem iz višje zaposlenosti v izobraževanju (zlasti osnovnem šolstvu) in zdravstvu,'' so pojasnili. 

Se pa na trgu dela vse bolj odraža demografija, ki dodatno prispeva k zmanjševanju razpoložljive delovne sile, po oceni UMAR-ja pa prispeva tudi k vse večjemu zaposlovanju tujcev v nekaterih dejavnostih.Višja rast delovno aktivnih tujih državljanov je sicer prisotna od leta 2014, ko je trg dela začel okrevati. Po oceni UMAR je to med drugim posledica močne rasti aktivnosti v dejavnostih, ki tudi sicer izstopajo po deležu delovno aktivnih tujcev: promet in skladiščenje, gostinstvo, predelovalne dejavnosti ter druge poslovne dejavnosti, ki vključujejo zaposlovalne dejavnosti.

Kaj pa plače? 

''Rast plač v javnem in zasebnem sektorju je po nekajletnih skromnih rasteh v zadnjem obdobju višja (2,7-odstotna medletna rast v enajstih mesecih lanskega leta), vendar ob tem, ko ne presega rasti produktivnosti, še ne povzroča vidnejših neravnotežij. Ostaja tudi nižja kot v predkriznem obdobju,'' so sporočili. 

Rast v javnem sektorju je bila v lanskem letu povezana z odpravo nekaterih varčevalnih ukrepov, sprejetih v času krize. Letošnji pritiski na rast plač pa izvirajo predvsem iz zahtevane odprave nekaterih plačnih anomalij ter napredovanj zaposlenih. 

V zasebnem sektorju je bila ob visoki aktivnosti podobno kot leto prej lani rast najvišja v predelovalnih dejavnostih in nekaterih tržnih storitvah. Pritiske na rast plač zaenkrat omejuje tudi pogajalska moč delojemalcev in izkušnje iz gospodarske krize. 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

sonicvet
19. 02. 2018 18.20
plače in delovna mesta bodo rastla če bodo padali davki
ONniON
13. 02. 2018 20.40
+12
NI RES ! V OBDOBJU 2012-2016 se je skupno izselilo 41.692 državljanov slovenije kaže statistični urad kot še nikdar po osamosvojitvi plus 21.000 dnevnih delavcev migrantov v sosednjo avstrijo , tudi tako se zmanjšuje brezposelnost, pomembnejša je zaposlenost, zaposlenost je višja v primerjavi z leti 2012-2014 a na račun javnega sektorja, poglejte številke ! imamo več s.p,. pod pragom revščine še vedno živi 14 % prebivalcev, kupna moč ne narašča,na češkem za primerjavo , ki ima najnižji delež revščine v evropski uniji kupna moč znaša skoraj 90 % povprečja EUv letu 2016 , Sloveniji pa 83 % povprečja EU, kdo je na boljšem ? kdo ima večjo državno upravo ? kdo ima večje davke ?
slovenskidelavec
13. 02. 2018 20.21
+14
Nehajte že enkrat lagat narodu, če pa se ve . da so plače v JAVNEM SEKTORJU v 25 letih rasle 100% hitreje kot v gospodarstvu. V gospodarstvu je uravnilovka do 5, razreda izobrazbe. JAVNEMU SEKTORJU ZNIŽAT PLAČE ZA 30%.
proofreader
13. 02. 2018 18.43
+13
Skratka, če komu iz javnega sektorja kaj ni všeč, gre lahko delat v zasebni sektor.
diocles
13. 02. 2018 18.28
+14
pa še vedno bedne plače v privatnem sektorju, zaposlenosti prek veriženja podogb za določen čas in 90 tisoč brezposelnihm izseljevanje tut ne pojenja