Slovenija se je izkopala iz recesije, a nas ogroža politična nestabilnost

Slovenija se je izkopala iz recesije in bo letos beležila 0,8-odstotno, prihodnje leto pa 1,4-odstotno rast BDP, je v svojih današnjih napovedih ocenila Evropska komisija. A primanjkljaj še ostaja previsok, opozarja Bruselj, ki Slovenijo poziva h končanju politične nestabilnosti.

Optimistično oceno Evropske komisije so v Združenju Manager označili za balzam, a hkrati opozarjajo, da vpliv trenutnih političnih okoliščin ni pozitiven, kar se utegne poznati pri naslednjih ocenah. "Gre za pozitiven signal iz mednarodnega okolja, da je Slovenija na poti okrevanja," je o današnji oceni Bruslja dejala izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc. "Kot takšna je ocena spodbudna. Hkrati smo realisti," poudarja. Gospodarstvo je še vedno šibko, v združenju pa opozarjajo tudi na neugodno politično situacijo.

V Sloveniji se vse preveč ukvarjamo sami s sabo

Kljub aktualnemu dogajanju na političnem parketu bo izvozni del gospodarstva deloval naprej, je ob današnjem uradnem odstopu premierke Alenke Bratušek povedala Šmucova. "Bo pa posledica odstopa vlade večja negotovost v domačem okolju in posledično nižja domača potrošnja. Vse to bodo negativni učinki," je izpostavila in poudarila, da se v Sloveniji ukvarjamo s politiko oziroma sami s sabo, namesto s tem, kako bomo zmagovali v mednarodni konkurenci.

"Vedno poudarjamo: gospodarstvo potrebuje stabilnost, možnost načrtovanja, vsaka dodatna variabilnost povzroča stroške. V izgubljenih priložnostih in v denarju," izpostavlja sogovornica.

V Združenju Manager se sicer zavzemajo, da bi Slovenija čim prej dobila vlado - ki pa mora biti trdna. Od nove vladne ekipe pričakujejo izvedbo ukrepov, h katerim gospodarstvo že vrsto let poziva. "Pri tem ne potrebujemo domišljije in novih idej: potrebujemo le zavezanost uspešni in učinkoviti izvedbi reform, brez katerih ne moremo računati na dvig konkurenčnosti - od preloma s sistemsko korupcijo, do reforme trga dela, zdravstva in pokojninske reforme," pravi izvršna direktorica Združenja Manager.

Bruselj za Slovenijo zelo optimističen

Medtem ko je bila februarja po napovedi Evropske komisije poleg Cipra še vedno v recesiji tudi Slovenija, bosta po tokratni napovedi letos padec bruto domačega proizvoda (BDP) v Uniji beležila le Ciper in Hrvaška. Bruselj je februarja Sloveniji za letos napovedal 0,1-odstotni padec BDP in 3,9-odstotni primanjkljaj, v letu 2015 pa 1,3-odstotno rast in 3,3-odstotni primanjkljaj.

V okviru postopka za odpravo presežnega primanjkljaja bi morala Slovenija primanjkljaj letos znižati na 3,3 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa na 2,5 odstotka BDP.

Komisija je znova poslabšala napovedi glede javnega dolga: letos Sloveniji napoveduje 80,4-odstotnega, v prihodnjem letu pa 81,3-odstotnega. Nekoliko pa je izboljšala napovedi glede brezposelnosti, ki naj bi bila letos 10,1-odstotna, v prihodnjem letu pa 9,8-odstotna, kar je manj od povprečja v območju evra in EU.

Inflacija bo tako v Sloveniji kot v celotnem območju evra in EU še naprej nizka. Sloveniji komisija letos napoveduje 0,7-odstotno, v prihodnjem letu pa 1,2-odstotno.

Kallas: Od Slovenije pričakujemo konec politične nestabilnosti

Najprej naj povem, da se je gospodarska napoved za Slovenijo izboljšala, številke so boljše od pričakovanj, država se je lani izkopala iz recesije, a fiskalna tveganja ostajajo, je najprej poudaril Kallas v odgovoru na vprašanje, kako komentira položaj Slovenije, sploh v kontekstu politične nestabilnosti v državi in današnjega odstopa premierke Bratuškove.

Nato je komisar izpostavil, da težko ocenjujejo politične razmere v posameznih članicah, a da je politična nestabilnost vselej dejavnik tveganja za zdravo gospodarsko politiko. V nekaterih drugih državah politična nestabilnost ni tako zelo povezana s temelji gospodarske politike, je še pripomnil.

EU zato po Kallasovih besedah od slovenske politične elite pričakuje zavezanost zagotavljanju zdravih gospodarskih temeljev, spoštovanje zavez in konec politične nestabilnosti. Verjetne so politične spremembe, a Slovenija kljub vsemu mora spoštovati, uresničiti zaveze, ki jih je sprejela kot članica območja evra, je še poudaril komisar.

Bratuškova na OECD: Slovenija je na pravi poti

Slovenijo je kriza prizadela, a se sedaj kažejo spodbudni znaki stabilizacije gospodarske aktivnosti in država bo po zadnjih napovedih letos znova beležila gospodarsko rast, je na srečanju Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Parizu danes dejala Bratuškova. "Slovenija je nazaj na pravi poti," je poudarila.

Bratuškova je kot uvodna govornica dejala, da prožnost gospodarstev pomeni, da si lahko hitro opomorejo in se ustrezno prilagodijo na spremembe v okolju, poleg tega je prožnost mogoče razumeti v okviru gradnje bolj trdne poti s trajnostni rasti, so sporočili iz kabineta predsednice vlade.

Vendar mora biti rast vključujoča, je poudarila, ne sme iti na račun določnih delov družbe. Pri oblikovanju ukrepov za spodbuditev gospodarske rasti je tako treba nasloviti tudi neenakosti, zagotoviti pomoč, tistim, ki jo potrebujejo, ter izboljšati zaupanje tako v javnem in zasebnem sektorju kot v političnem in gospodarskem življenju, je dodala.

Osrednji izziv, s katerim se Slovenija sooča na gospodarskem področju, je izboljšanje produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva ter ohranitev ravni socialne države ob hkratni fiskalni konsolidaciji.

Izziv, s katerim se je treba še soočiti, je tudi izboljšanje zaupanja. Zaupanje v vlado in finančne institucije je pod povprečjem OECD, in sicer zaradi nepriljubljenih strukturnih reform, ki jih je bilo treba sprejeti v zadnjih letih, je dejala.

Za vrnitev k trdni rasti je potrebno prestrukturiranje podjetniškega in bančnega sektorja, privatizacija in zmanjšanje vloge države v gospodarstvu. Tovrstni ukrepi bodo izboljšali produktivnost in konkurenčnost ter omogočili ustvarjanje delovnih mest.

Pri institucionalnih reformah je izpostavila vnos fiskalnega pravila v ustavo, pri čemer je dodala, da je treba pravilo vpeljati v prakso in prilagoditi proračunski okvir.