Semolič: Je res pravi čas za dvig plač menedžerjem?

Kot je znano, je vlada državnemu zboru v presojo poslala novelo zakona o Slovenskem državnem holdingu, v kateri dopušča prosto določanje plač uprav v večinski državni lasti. Vodilni v državnih podjetjih pod okriljem holdinga po tem ne bi bili več podvrženi omejitvi prejemkov na od tri- do petkratnik povprečne plače. Sindikati so na nogah, nesoglasje prihaja tudi iz vrst parlamentarcev.

"Ne sprejmite te nepravične določbe, ki je nevarna za gospodarstvo in za zaposlene," vlado poziva prvi mož ZSSS Dušan Semolič. Opozarja, da je čas trenutno najmanj primeren za tovrstne posege v plače uprav v državnih podjetjih. "Prav v njih se stalno pojavljajo grožnje po zniževanju stroškov dela, vedno se ima v mislih gradnjo konkurenčnost družbe z zniževanjem delavskih plač in se pritiska na odpuščanje delavcev," je dejal in dodal, da ta sloj, ki vodi to politiko, pričakuje zeleno luč, da si lahko izplačujejo plače po mili volji.

Predstavniki Združenja menedžer so sicer prepričani, da omejitve plač vodilnih v državnih podjetjih niso koristne. Po njihovih besedah zaradi tega v naša podjetja ni mogoče privabiti pravih in sposobnih strokovnjakov, hkrati pa opozarjajo, da tisti, ki jih še imamo, počasi odhajajo v tujino. Semolič se s tem ne strinja. "Ne poznam nobenega menedžerja, ki bi zaradi tega zbežal v tujino. Poznam pa veliko mladih, ki so to storili, ker ne dobijo služb," je dejal in poudaril, da 3- do 5-kratnik povprečne plače ni majhen znesek. "Tudi tujci so lahko dobri ali pa slabi," pravi in se sprašuje, kdo lahko garantira, da bi tisti, ki bi prišli k nam zaradi dobrega zaslužka, resnično tudi kaj naredili. "Tudi te plače niso slabe, zato mi tega ne sprejmemo. To ni razlog, zaradi katerega bi popustili," pravi prvi sindikalist v državi.

Semolič je priznal, da so tudi med menedžerji razlike. Je pa izpostavil, da se je v prid kapitala zgodilo marsikaj, pravega učinka pa da ni. "Je ta sloj dal ljudem več delovnih mest? Smo bolj konkurenčni?" se je vprašal Semolič in si odgovoril, da se ni zgodilo nič in da je še slabše.

Precej podobno je pred časom novelo zakona komentiral nekdanji minister in oče zakona Matej Lahovnik. "Če kdo reče, da ga petkratnik plače v podjetju ne motivira, naj gre v tujino," je dejal. Napoveduje, da bodo lahko menedžerji v gospodarskih družbah v okviru Slovenskega državnega holdinga glede na besedilo predloga zakona o holdingu spet dobivali vrtoglave plače.

Predlog zakona o holdingu sicer navaja, da mora biti najvišje dovoljeno fiksno izplačilo vodilnim v podjetjih v okviru holdinga, dovolj visoko, da nadzornikom omogoča privabitev vrhunskih in motiviranih strokovnjakov, obenem pa preprečuje neutemeljeno visoka plačila glede na potrebe, uspešnost in finančno stanje družbe. Obenem zakon predvideva najvišji dovoljeni znesek variabilnega dela prejemkov in odpravnin.

Semolič je ob vsem tem danes še postregel s podatkom, da so se v obdobju 2012-2013 delavske plače znižale za 2,2 odstotka ter da dve tretjini delavcev prejema plače, ki so pod povprečjem. "Prav sloj, ki bi bil obdarjen s to določbo zakona, pritiska na minimalno plačo, da ta znižuje konkurenčnost, da uničuje slovensko gospodarstvo," je opozoril.

Spomnil je, da dodano vrednost v podjetjih predstavljajo tudi delavci, ne samo menedžerji. Je pa opozoril, da ima mnogo podjetij, ki so v državni lasti, monopolni položaj. "Veliko težje je biti menedžer, kjer si na odprti svetovni sceni globalnega sveta," je opozoril Semolič.

Izvršni sekretar ZSSS Goran Lukič je spomnil na raziskavo, ki sta jo opravila Združenje nadzornih svetov in družba Deloitte, ki kaže, da so se povprečni bruto prejemki uprav in nadzornih svetov javnih delniških družb od leta 2009 do 2012 zvišali za petino, torej s 388.000 evrov na 470.000 evrov na upravo. Izpostavil je, da gredo vsi koraki v smer politike dveh svetov, v polarizacijo dohodkovne neenakosti ter da zahteve menedžmenta postajajo vse bolj ostre. Ob tem je postregel s podatkom, da naj bi 832 najbogatejših v Sloveniji živelo zgolj od obresti, dividend in dobička.

V ZSSS upajo, da bodo v času sprejemanja predloga zakona prepričali politike, da ne sprejmejo omenjenega spornega člena. Semolič je poudaril, da mora biti prvenstveni cilj zakona krepitev, izboljšanje upravljanja z državnim premoženjem, ne pa vzpostavljanje pogojev za čimprejšnjo razprodajo državnega premoženja. Izpostavil je še, naj se v zakonu določi, da v primerih, ko pride do prodaje podjetja, daljše časovno obdobje ne sme priti do odpuščanj. "Sedaj se opušča celo v podjetjih, kjer imajo dobiček," je opozoril.

Erjavec proti noveli, saj da položaj države trenutno ni pravi

Zdajšnji finančni minister Uroš Čufer bi z omenjeno novelo zakona omogočil državnim podjetjem, da sama določajo višino plače. Vlada je že pritrdila, da trenutni zneski za vodilne v javnih podjetjih niso dovolj visoki, zdaj je na vrsti ocena parlamentarcev in javnosti.

Na Lahovnikova opozorila sta se včeraj že odzvala predsednika DeSUS in SD Karl Erjavec in Igor Lukšič. Erjavec se je izrekel proti odpravi omejitev višine plač vodilnih v državnih podjetjih. Ko bodo podjetja cvetela, imela polno dobička in zaposlovala mlade, me tudi ne moti, če imajo menedžerji višjo plačo, je dejal Erjavec. Lukšič pa je dejal, da Slovenija ne prenese prevelikih razlik v plačah. Po besedah predsednika SD se morajo tega zavedati tudi menedžerji.

Poslanec NSi Jožef Horvat je najprej opozoril na neizvajanje obstoječega zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki ga je pripravila prejšnja vlada. Po Horvatovem mnenju je v predlogu zakona najbolj sporno, da ne predvideva enotnega upravljanja, saj bosta poleg SDH ostala še Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba. Po definiciji tako to sploh ni holding, pravi Horvat. Če bi bil, bi moral imeti po njegovih besedah lastniško in upravljavsko funkcijo. Spomnil je še, da se bo v zakonu o SDH ignoriral tako imenovani Lahovnikov zakon glede omejitve plač direktorjev v državnih podjetjih. Po mnenju NSi je nespodobno, da imajo menedžerji v nebo segajoče plače, pri čemer se ne ozirajo na to, kakšni so rezultati. So pa v NSi za to, da se dobre menedžerje tudi izdatno nagradi, če so rezultati dobri.

Kot še pravi Erjavec, trenutno vsa koalicija ocenjuje, da bi bilo neprimerno, da bi si v tem položaju menedžerji v državnih podjetjih lahko prosto določali plače. Glede tega bo torej koalicija k predlogu zakona bodisi vložila dopolnila ali pa vprašanje uredila na kak drug primeren način, je dodal.