Ustvarjeni prihodki, kot so pojasnili ob objavi poslovnega poročila v Telekomu Slovenije, niso neposredno primerljivi s prihodki v enakem obdobju lanskega leta, saj letos ne vključujejo več prihodkov družbe Blicnet, ki so jo prodali konec lanskega leta, prav tako so prihodki v letu 2018 vključevali prihodke projekta vzpostavitve elektronskega cestninjena, ki se je lani zaključil.
V prvih šestih mesecih letošnjega leta je skupina ustvarila 112,3 milijona evrov dobička iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA), kar je za 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. V čistih prihodkih od prodaje je imel EBITDA na ravni skupine 33-odstotni delež, medtem ko je ta delež v enakem obdobju lanskega leta dosegel 28 odstotkov.
Na letni ravni je telekomunikacijska skupina dobiček iz poslovanja (EBIT) povečala za 41 odstotkov na 23,78 milijona evrov, poslovne odhodke pa je znižala za osem odstotkov na 319,3 milijona evrov.
Skupina naj bi v letošnjem letu, kot je navedeno med cilji, imela 711,9 milijona evrov poslovnih prihodkov, EBITDA naj bi dosegel 216 milijonov evrov, čisti dobiček pa 30,3 milijona evrov.
Prihodki od prodaje upadli za pet odstotkov
Družba Telekom Slovenije pa je imela med januarjem in junijem 23,20 milijona evrov čistega dobička, kar na letni ravni predstavlja 48-odstotno rast, medtem ko so prihodki od prodaje upadli za pet odstotkov na 308,10 milijona evrov. EBITDA na ravni družbe se je okrepil za 16 odstotkov na 69,87 milijona evrov.
Telekom namerava v obdobju do leta 2023 ohraniti tržni položaj na mobilnih storitvah ter rast števila fiksnih širokopasovnih in TV-priključkov, ob krepitvi osnovne dejavnosti pa se bo širil tudi na druga področja, je družba zapisala v poročilu, objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze. Skladno z zastavljenimi cilji nadaljujejo s konsolidacijo in optimizacijo poslovnih rezultatov.
Tako na medoperaterskem evropskem kot na domačem trgu telekomunikacijskih operaterjev se Telekom Slovenije sicer spopada z močno konkurenco, regulatornimi vplivi in cenovno občutljivimi uporabniki. Na trgu zaznava vedno večjo zasičenost, kar pomeni manjši manevrski prostor za zadržanje obstoječih in pridobivanje novih uporabnikov.
S poslovnimi rezultati Telekoma Slovenije se je v torek seznanil nadzorni svet družbe, ki je poleg tega podal soglasje k imenovanju Rolanda Žela za direktorja družbe TSmedia in družbe Antenna TV SL za mandatno obdobje štirih let. Mandat prične teči 1. septembra 2019.
Izplačilo dividend: uprava družbe predlaga 4,5 evra bruto na delnico
Vodstvo Telekoma Slovenije je za 30. avgust sklicalo skupščino, na kateri bodo med drugim odločali o uporabi bilančnega dobička za lani. Skupščina bo imenovala tudi dva nova nadzornika, prenovljen nadzorni svet pa bo nato po pričakovanjih imenoval novo vodstvo.
Kot še izhaja iz danes objavljenega sklica skupščine, uprava družbe predlaga, da se za izplačilo dividend nameni 29,3 milijona evrov oziroma 4,50 evra bruto na delnico, preostanek bilančnega dobička v višini 9,7 milijona evrov pa se prenese v prihodnje leto.
Če bo tak predlog potrjen, se delničarjem - država ima v družbi neposredno 62,54-odstotni lastniški delež, SDH je lastnik 4,25-odstotnega deleža, Kad pa 5,59-odstotnega - obeta precej nižja dividenda kot lani. Ta je znašala kar 14,30 evra bruto. Pri tem velja spomniti, da je uprava, tedaj še z Rudolfom Skobetom na čelu, predlagala dividendo v višini 6,30 evra, a je Slovenski državni holding (SDH) uspel z nasprotnim predlogom, Telekom Slovenije pa je za izplačilo dividend lani namenil skoraj ves bilančni dobiček.
Čeprav se nad zadnjo kadrovsko potezo politike oziroma predvsem vodilne LMŠ ne zgražajo samo koalicijski partnerji, ampak, kar je bistveno, gospodarstveniki in strokovna javnost, se vladajoča stranka ne da: v nadzorni svet Telekoma, ki bo slej ko prej naprodaj, še vedno predlaga Andreja Vizjaka in Igorja Rozmana. In to kljub temu, da nihče od njiju nima pravih nadzorniških izkušenj, vprašljive pa so tudi nekatere njune druge reference in izkušnje. In zakaj sta Vizjak in Rozman za veliko večino sporna? Pri prvem so vprašljive pretekle poslovne odločitve, pri drugem pa dejanske izkušnje. Andrej Vizjak je javnosti znan predvsem kot nesojeni finančni minister v času vlade Alenke Bratušek, saj ga je takratna struktura tako rekoč takoj ocenila za neprimernega. Ključen razlog: pomemben del svoje kariere je preživel v dveh svetovalnih podjetjih AT Kearney oziroma PWC, pri čemer je obe zapustil v precej nenavadnih in nikoli dokončno pojasnjenih okoliščinah. Zdaj večino časa preživi v Dubaju, kjer imata skupaj z ženo svetovalno družbo AV consulting. V življenjepisu SDH, ne pa Telekomu, je navedel tudi, da je bil deset let nadzornik Conrada, vendar ga v slovenskih poslovnih bazah nismo našli. Še večja je zmeda pri Rozmanu, saj je se podatki o njegovih dosedanjih izkušnjah, ki jih je dal SDH in Telekomu, pomembno razlikujejo. ) Še več, kot zatrjuje sam, je trenutno pomočnik direktorja sektorja RTV, medtem ko so nam z RTV sporočili, da zaseda delovno mesto eksperta področja v vodstvu TV Slovenija, uvrščen pa je v 44. plačni razred. V nadzornem svetu je bil do zdaj le enkrat - Oddajniki in zveze RTV Slovenija, pa še to pred skoraj 20 leti. Navedeno je očitno dovolj za LMŠ, ne pa tudi koalicijske partnerje in strokovno javnost, ki se nad izbiro milo rečeno zgroženi. |
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.