Te dni se v Sloveniji mudi Heather Corcoran, predstavnica družbe za Evropo, ki se pri svojem delu osredotoča na področje tehnologije in dizajna ter gradi odnose s partnerji kot so start-up ekosistemi, pospeševalniki, inkubatorji in ljudje, ki bi želeli uspeti na Kickstarterju.
Corcoranova je včeraj spregovorila tudi udeležencem tokratne konference Podim v Mariboru, sicer pa čas v Sloveniji izkorišča tudi za spoznavanje naših izdelkov, ki so na Kickstarterju že uspeli. Med drugim nam ob srečanju pove, da namerava na Blejskem jezeru preizkusiti SipaBoard, napihljiv sup, uspešen Kickstarter projekt iz Slovenije.
Slovenske projekte na Kickstarterju očitno dobro poznate.
Zelo dobro, saj so na naši platformi zelo uspešni. Trenutno je povprečna uspešnost projektov na Kickstarterju 37-odstotna, projektov iz Slovenije 55-odstotna. Za slovenske projekte je bilo zbranih že 5 milijonov dolarjev, številka pa raste iz leta v leto. Leta 2014 so vaši projekti zbrali milijon dolarjev, 2015 dva milijona, 2016 pa že tri milijone. V prostorih Kickstarterja so projekti iz Slovenije deležni pozornosti. Kar naenkrat smo namreč opazili, da iz Slovenije prihajajo odlični projekti in smo si rekli, da je nujno, da vas tudi obiščemo.
Pa obstaja recept, kako uspeti na Kickstarterju?
V osnovi so tri stvari, na katere se je treba osredotočiti, ko se pripravljate, da boste projekt lansirali na Kickstarterju. Prva je ta, da potrebujete delujoč prototip, ki ga lahko ljudem pokažete in jih navdušite za svoj izdelek. Druga stvar je ustvarjanje predstavitvenega videa, strani ... Najti morate zgodbo, povezano s svojim izdelkom. Zelo jasno vam mora biti, na kakšen način boste govorili o svojem izdelku. Tretja pa je, da za svoj izdelek zgradite skupnost, ciljno skupino. Pri tem vam lahko pomaga marsikaj - od "mailing liste" do aktivnosti na družbenih omrežjih. Pomembno je, da imate nekaj podpornikov že prvi dan, ko vaša kampanja zaživi na platformi.
Kakšna pa je "dobra predstavitev"?
Najti morate zgodbo, preko katere se ljudje z izdelkom povežejo. Včeraj sem obiskala ustvarjalca Ondu projekta, ki je na Kickstarterju uspel z leseno kamero. Bil je mlad študent industrijskega oblikovanja z dobro idejo. V predstavitvenem videu je bila predstavljena ne le kamera, ampak tudi delavnica, dejstvo, da je v izdelavo vpletena cela družina, dobro je bila razložena zgodba nastajanja izdelka, ozadje same ideje ... Predstavitev je res odražala osebo in strast človeka do svojega izdelka. Torej ne gre samo zato, da predstavimo tehnične lastnosti izdelka in njegove prednosti za vsakodnevno življenje, ampak tudi strast in inspiracijo, ki sta povezani z nastajanjem produkta.
Je mogoče vnaprej napovedati, kako uspešen bo nek projekt na Kickstarterju?
Imamo primere, ko so nas kakšni projekti res presenetili. Tako nas kot same avtorje. Dober primer je prav vaša Ondu ekipa. Avtor je želel zbrati 10 tisočakov, nabralo se jih je okoli 150.000. Vendar so takšna presenečenja prej izjema kot pravilo. Običajno je odločilno vprašanje, kako dobro je projekt pripravljen. Ali so si ljudje vzeli dovolj časa, da zgradijo skupnost okoli projekta, koliko truda so vložili v predstavitev ...
Je kakšen projekt, ki je še posebej presenetil vas osebno?
Trenutno imamo projekt iz Nemčije The Basslet. Gre za vibrirajočo zapestnico, ki vam omogoča, da čutite vibracije glasbe, ki jo poslušate preko slušalk. Podobno kot v klubu. Na prvi pogled si bo večina mislila – pa zakaj bi sploh kdo potreboval kaj takšnega. Ampak ko jo poskusite, je izkušnja odlična. Glasbo res doživiš na nek nov način. Torej tukaj je bil presenečenje že sam produkt, potem pa so prišli na Kickstarter s ciljem, da zberejo 50 tisočakov, zbrali so več kot 600.000 dolarjev.
Kako pogosto pa sami preizkusite izdelke, ki na Kickstarterju iščejo podporo?
Zelo pogosto. Tudi finančno jih podpiramo. Sama sem podprla že več kot 150 projektov. Moji kolegi že tudi več kot tisoč. Svoje delo jemljemo resno!
Po kakšnem ključu sami izbirate projekte, ki jih podprete?
Všeč so mi takšni, ki imajo zgodbo. Trenutno je na platformi umetniški projekt iz Kuvajta, avtorica želi spodbuditi razvoj v svoji regiji, vse skupaj predstavlja z nekakšnim mini dokumentarcem ... Ko bom čez pol leta dobila ta izdelek, bom o njem vedela vsako podrobnost. Kako so ga izdelali, kdo ... Zgodba je zame res odločilna. Potem pa je seveda tu tudi inovativnost in zanimivost.
Poudarjate zgodbo. Ali ustvarjalcem priporočate, da najamejo katero od agencij, ki obljublja, da bo ljudem pomagala uspeti na Kickstarterju?
Odvisno. Na prvo žogo bi rekla – ne. Ne potrebujete profesionalne kamere, predstavitev lahko posnamete tudi s pametnim telefonom. Predvsem je pomembno, da je dobro premišljena vsebinsko ter da ima dobro osvetlitev in dober zvok. Po drugi strani pa, če delate ambiciozen projekt, načrtujete resno proizvodnjo, potem pa je pomembno, da vaša predstavitev odraža ta višji nivo, ki ga nameravate doseči. Jasno mora biti, da ste na ravni, ko boste zmožni izpeljati projekt, če zanj recimo dobite 500.000 dolarjev. Vse je torej odvisno od tipa produkta in velikosti projekta.
Koliko pa je teh "velikih projektov", ki pri vas iščejo podporo za večjo proizvodnjo?
Večina projektov išče sredstva od 1000 do 10.000 dolarjev, ljudje želijo uresničiti svoje sanje. Prvenstveno smo usmerjeni v neodvisne ustvarjalce, ljudi, ki so na začetku. Velike korporacije k nam ne prihajajo, prihajajo pa majhna in srednja podjetja, ki sicer že delujejo, imajo investitorje, želijo pa testirati izdelek, videti odziv, graditi skupnost, preden ga pošljejo v prodajo.
Kako pa je z dolgoročnim uspehom projektov? Se je izmed doslej predstavljenih že rodilo kakšno globalno podjetje, paradni konj svoje branže?
Med najbolj znanimi je najbrž projekt Oculus Rift, ki je bil predstavljen leta 2012. Gre za naglavni set za virtualno resničnost, ki je postavil nove okvirje VR. Vse pa se je začelo z 9.500 podporniki, ki so želeli videti, kako se na tem področju raziskuje in ustvarja.
Veliko se vedno govori o uspehih, malo manj o drugi plati medalje. Kdaj spremljate kakšen projekt in ste presenečeni, ker ni dosegel zastavljenega cilja?
Da, smo že imeli takšne primere. Vendar pa se je že zgodilo tudi, da izdelek ni dosegel cilja na Kickstarterju, vendar je vseeno ustvaril dovolj novih povezav in dovolj velik sistem podpornikov, da je zaživel na drugačen način. Večina iz sodelovanja odnese vsaj neko znanje o tem, zakaj projekt morda ni dobil podpore, kakšne izboljšave so potrebne ... Imamo pa seveda tudi mi načine, kako podpreti dobre, a manj opažene projekte. Vendar v osnovi je uspeh odvisen od avtorjev.
Se tisti, ki jim ni uspelo prvič, vračajo?
Da. Tem priporočamo, da naredijo premor, premislijo o izdelku, strategiji ... Običajno kampanje propadejo, ker so avtorji premalo gradili na sistemu podpornikov, še preden so prišli na Kickstarter. Pomembno je, da postanete prepoznavni v skupnosti, ki jo prepoznate kot kraj potencialnih podpornikov.
Kdo pa so ljudje, ki podpirajo projekte na Kickstarterju?
Želijo biti vpeti v neko zgodbo, nastajanje nečesa, del skupnosti, ki nekaj gradi. Želijo vpogled v nastajanje izdelka, se potopiti v ozadje. Ljudje na Kickstarterju projekte seveda podprejo, ker si želijo nagrade, ki je na koncu izdelek, ne gre pa za klasično investicijo, pričakovanje, da bodo na koncu solastniki podjetja. Večina želi nagraditi strast ustvarjalca in biti med prvimi uporabniki nečesa, kar vidijo kot potencialno uspešno zgodbo.
Kako pogosto poslušate pritožbe, da končni izdelek ni izpolnil pričakovanj?
Do ustvarjalcev so podporniki zelo prizanesljivi. Spremljajo projekt, vidijo težave. Naloga avtorja projekta pa seveda je, da sproti obvešča skupnost. Tako ta končni izdelek lažje razume.
In če izdelka na koncu sploh ni?
Se tudi zgodi. Ljudje, ki podpirajo projekt, sicer vedo, da je to povezano s tveganjem. Ustvarjalci, ki projekta ne izpeljejo, sicer na naši platformi ne morejo več sodelovati.
Kljub poplavi podobnih platform, Kickstarter trdno drži mesto najpomembnejše. Kaj vas loči od ostalih?
Ustanovitelji Kickstarterja sicer niso bili poslovneži, ampak umetnik, glasbeni novinar in grafični oblikovalec, z namenom, da bi podprli kreativnost v najširšem pomenu besede. Lani smo postali družba, ki deluje v javnem interesu, kar pomeni, da smo zakonsko obvezani, da ne delujemo le v službi dobička. V praksi tako ne bomo nikoli prodajali podatkov o uporabnikih, borimo se proti neenakosti na različnih nivojih ... Kickstarter je tako tudi kot podjetje predstavnik neke filozofije, s katero se podporniki lahko poistovetijo. Mislim, da je to tisto, kar nas loči od konkurence – naša misija. Čeprav gre za veliko operacijo, Kickstarterjevo ekipi sestavlja okoli 120 ljudi. V ZDA smo prisotni osem let, v Evropo smo prišli 2012, svojo prisotnost pa želimo še širiti, tudi v Slovenijo.
Kako pa se razlikujeta ameriški in evropski pristop k projektom, ki so predstavljeni na Kickstarterju?
Osnovna razlika je seveda v velikosti, iz ZDA jih prihaja zelo veliko, ker gre za veliko državo. Opažam pa, da iz Evrope, torej tudi Slovenije, prihajajo izjemno kvalitetni izdelki, ki jim avtorji posvečajo veliko pozornosti, tudi ko gre za dober dizajn.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.