Gospodarstvo

Slovenija bo lahko odkupila do 300 milijonov obveznic, donosi slovenskih obveznic padajo

Ljubljana, 23. 01. 2015 11.14 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Slovenija si lahko od težko pričakovanega ukrepa ECB obeta predvsem nizko ceno nadaljnjega zadolževanja. Donosi na državne obveznice namreč padajo na rekordno nizke ravni. Hkrati bo lahko Slovenija mesečno odkupila za skoraj 300 milijonov evrov obveznic.

Banka Slovenije
Banka Slovenije FOTO: Damjan Žibert

Banka Slovenije bo lahko na podlagi četrtkove odločitve sveta Evropske centralne banke (ECB) mesečno od bank in drugih finančnih ustanov odkupila skoraj 300 milijonov evrov obveznic. Upošteval se bo namreč delež posamezne nacionalne centralne banke območja evra v kapitalu ECB.

Vendar pa so v kapital ECB vplačale tudi članice EU, ki (še) niso prevzela skupne evropske valute, zato je treba kapitalski ključ prilagoditi. Članice območja evra so vplačale za dobrih 7,6 milijarde evrov in od tega Banka Slovenije 37,4 milijona evrov oz. 0,49 odstotka.

ECB je v četrtek napovedal dolgo pričakovani program t. i. kvantitativnega sproščanja, v okviru katerega bo od letošnjega marca do najmanj konca septembra 2016 mesečno odkupila za 60 milijard evrov obveznic, skupaj za vsaj 1140 milijard evrov.

Likvidnost v Sloveniji je že zdaj velika, se bo pa na račun odkupovanja obveznic še povečala. Ocene kažejo, da bodo lahko imetniki, ki bodo izpolnjevali pogoje in bodo želeli prodati obveznice, te tudi lahko prodali. Na borzi Banka Slovenije ne bo kupovala obveznic.

Za Slovenijo to preračunano pomeni, da bo lahko Banka Slovenije kot članica sistema centralnih bank evrskega območja kupila do 294 milijonov evrov obveznic na mesec.

Največji delež potencialnih mesečnih nakupov bo tako odpadel na Nemčijo oz. nemško Bundesbank (25,6 odstotka oz. okoli 15 milijard evrov), sledijo Francija (20,1 odstotka oz. okoli 12 milijard evrov), Italija (17,5 odstotka oz. 10,5 milijarde evrov) in Španija (12,6 odstotka oz. okoli 7,6 milijarde evrov).

ECB bo kupoval obveznice v evrih z oceno, ki pomeni, da so varne za investicije. Na sekundarnem trgu bo kupovala obveznice držav članic evrskega območja, agencij in evropskih institucij.

Program kvantitativnega sproščanja bo vključeval tudi programa odkupovanja kritih obveznic centralnih in poslovnih bank ter finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem. Ta programa je ECB sprožila lani, do 16. januarja pa je odkupila za okoli 33,1 milijarde evrov kritih obveznic, zavarovanih finančnih instrumentov pa za 2,1 milijarde evrov.

Banka Slovenije bo lahko odkupovala obveznice od vseh nasprotnih strank, kar so samo slovenske banke, ali pa tudi od bank, s katerimi poslujejo pri finančnih naložbah, kar pa so lahko tudi nekatere tuje banke. A pričakuje se, da bo vsaka centralna banka kupovala predvsem obveznice lastne države.

Slovenskih izdaj kritih obveznic ni, prav tako v Sloveniji ni izdanih finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem.

Za nakupe obveznic bo veljal t. i. režim delitve tveganj. V primeru morebitnih izgub bodo 80 odstotkov izgub krile nacionalne centralne banke, ECB pa le 20 odstotkov.

V primeru kritih obveznic, zavarovanih finančnih instrumentov in evropskih institucij se bodo morebitne izgube porazdelile glede na delež članic v kapitalu ECB, tveganje izgub v primeru nakupov obveznic držav in državnih agencij pa bodo v celoti nosile nacionalne centralne banke.

Sedež Evropske centralne banke v Frankfurtu
Sedež Evropske centralne banke v Frankfurtu FOTO: Reuters

Slovenija si prav veliko ne more obetati

Ocene glede potenciala ukrepa ECB v Sloveniji so zadržane. Ekonomist Mojmir Mrak je tako povedal, da v Sloveniji od ukrepa ni mogoče pričakovati prav veliko.

Zaradi tega se je sicer na sekundarnem trgu močno znižala zahtevana donosnost na desetletne slovenske državne obveznice, ki je trenutno na borzi MTS le še pri 1,39 odstotka. A Mrak pravi, da se je cena zadolževanja v zadnjih tednih močno znižala, zato prostora za nadaljnje znižanje ni več veliko. Je pa to vseeno dobra novica za vsako nadaljnje zadolževanje države.

Banke bodo s prodajo obveznic lahko prišle do dodatne likvidnosti, a glavni problem za financiranje realnega sektorja v Sloveniji po Mrakovih besedah ni likvidnost bank, temveč še vedno visoka zadolženost podjetij in s tem pomanjkanje ustreznega povpraševanja po posojilih.

Analitik Matej Šimnic iz Alte Invest pa meni, da lahko učinke pričakuje predvsem država z nižjimi obrestnimi merami v primeru zadolževanja, medtem ko bodo podjetja deležna predvsem posrednih učinkov zaradi povečane konkurenčnosti zaradi pričakovanega nadaljnjega padanja vrednosti evra. "Bo pa to priložnost treba znati izkoristiti," je opozoril.

Obresti na obveznice padajo na rekordno nizke ravni

Po napovedi programa so se donosi na 10-letne obveznice več držav območja evra, zlasti najranljivejših, začeli na sekundarnem trgu krepko zniževati in dosegati rekordno nizke ravni. Ta trend se nadaljuje tudi danes.

Do 11. ure je donos na italijanske desetletne obveznice upadel na 1,46 odstotka (-0,14 odstotne točke), donos na španske obveznice na 1,34 odstotka (-0,12 odstotne točke), donos na irske desetletne obveznice pa na 0,94 odstotka (-0,22 odstotne točke).

Močno je danes zdrsnila tudi zahtevana donosnost na nemške državne dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo desetih let. Znižala se je za 0,22 odstotne točke na 0,35 odstotka.

Med največjimi padci pa je danes padec obresti na slovenske desetletne papirje. Pribitek slovenskih obveznic z dospelostjo septembra 2024 na 10-letne nemške obveznice, ki veljajo za referenčne v območju evra, trenutno znaša 1,05 odstotne točke.

Indeksi na borzah v Evropi in Aziji rastejo

Vlagatelji na evropskih borzah so optimistični zaradi novega ukrepa ECB. Najbolj gredo navzgor vrednosti delnic proizvajalcev avtomobilov, saj je pričakovati porast prodaje jeklenih konjičkov.

Osrednji indeks v Frankfurtu DAX je pridobil 1,30 odstotka, v Parizu CAC 40 prav toliko, v Londonu pa FTSE 100 pa dobrega pol odstotka. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je doslej zvišal za odstotek in pol ter se giblje pri 3375,50 točke.

Osrednji indeks DAX na frankfurtski borzi.
Osrednji indeks DAX na frankfurtski borzi. FOTO: Reuters

Na borzah zaradi napovedi o višji prodaji avtomobilov rastejo vrednosti delnic vodilnih avtomobilskih proizvajalcev. Tako gredo navzgor delnice PSA Peugeot Citroena in BMW, ki so doslej pridobile več kot dva odstotka, poročajo tuje tiskovne agencije.

Napoved ECB je spodbudila rast tudi na borzah v Aziji. Na vodilni azijski borzi v Tokiu se je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, zvišal za 1,05 odstotka na 17.511,75 točke.

Vlagatelji po napovedi programa odkupovanja obveznic s strani ECB pričakujejo, da se bo več denarja vlagateljev steklo v bolj tvegane naložbe. Nenazadnje tudi zato, ker je napovedani obseg odkupov nepričakovano velik, v celoti presega tisoč milijard evrov. "Tempo, obseg in dosega programa ECB presegajo pričakovanja in tudi naše lastne ocene," so zapisali analitiki pri banki Morgan Stanley.

V Hongkongu se je indeks Hang Seng zvišal za 1,17 odstotka, v Šanghaju pa indeks Shanghai Composite beleži 0,25-odstotno rast.

Industrija na Kitajskem tudi v novem letu ostaja pod mejo, ki nakazuje rast. Indeks nakupnih menedžerjev v predelovalni industriji, ki ga izračunava banka HSBC, se je januarja po prvih ocenah sicer nekoliko zvišal na 49,8 točke, vendar pa vsaka vrednost pod 50 točkami nakazuje na krčenje proizvodnje.

Med podjetji izstopa hongkonški investicijski holding Hutchison Whampoa, katerega delnice so se po napovedi, da bo za 10 milijard britanskih funtov (13,6 milijarde evrov) kupil britanskega operaterja mobilne telefonije O2, podražile za 2,7 odstotka.

V Južni Koreji je osrednji borzni indeks Kospi pridobil 0,79 odstotka vrednosti, na Tajvanu so se delnice v povprečju podražile za 1,08 odstotka, v Avstraliji pa za 1,44 odstotka.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (30)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Bananaslo
24. 01. 2015 11.42
+1
Miloševiceva tiskarna je delala 24/7 :-) in je bil na koncu liter bencina 5 dm placa direktorska pa 3 dmark. Vmes je bilo dodajanje ničel...Zakljucek pa vam je znan...
Goflja_1
24. 01. 2015 10.20
+1
Jep, tiskanje denarja. Kje sem to že sliša ?. Aja, Jugoslavija !!! Vsi poznamo konec Juge!!!
YareYare
24. 01. 2015 00.10
+3
Kraja sredi dne in 26 komentarjev?? Najlažje je striči nevedne ovce. Aja pa še to, popolno naključje je bilo, da je po 4 letih umetnega zadrževanja tečaja EUR/Frank na 1,2 SNB ravno pred enim tednom opustil to politiko. Še sreča, kajne SNB. Trenutne depreciacije Evra gotovo ne bi zdržali :)
emilzapata
23. 01. 2015 17.32
+7
evro je napram dolarju v zadnjih dveh mesecih devalviral za 20%, to pomeni, da je nekdo , ki ima prihrankov 20000urov, izgubil 4000eurov. To ni kraja, kraja pa je, če nekdo oropa pošto in odnese 200eurov.
900km
24. 01. 2015 00.42
+2
dokler ne kupiš nekaj, kar moraš plačat v dolarjih nisi zaradi depreciacije zgubil nič
zek
23. 01. 2015 17.22
+14
Se bo morda našel kak novinar in vprašal vlado za koliko se je nominalno povišal naš dolg zaradi padca evra na pram dolarju? --- Ker se je naša vlada v zadnjem obdobju zadolževala izključno v dolarjih,ta pa je v zadnjem mesecu zrasel za 15% proti evru se je tudi naš dolg države v tistem delu,ki smo ga najeli v dolarjih povečal za 15% ----------- Draga vlada (predvsem Alenčina) TUDI VI STE SE ŠLI HAZARD IN NEVESTE ZA VALUTNA TVEGANJA? ----- Sicer pa kako bi to ŠIVILJA VEDELA! -- Kar me bolj skrbi,da to očitno NE VE tudi Mramor saj nas je v pol leta zadolžil za 1,5 miljarde v DOLARJIH SEVEDA
slovenskidelavec
23. 01. 2015 17.09
+4
ME ZANIMA GDO JE TA DENAR ZASLUŽIL IN GDO GA BO PLAČAL
ONniON
23. 01. 2015 15.50
+7
leta 1997 smo imeli 20 % javni dolg bdpja
ONniON
23. 01. 2015 15.45
+8
sloveniaj je problematična članica Evrope, stopnja brezposelnosti je visoka, ogromno revščine, rekordni javni dolg !
Shisui
23. 01. 2015 17.12
+0
Bodi no resen, ECB bo naprintal 1200 milijard, naš javni dolg je pa 28? 28 milijard je drobiž že za nemčijo, za EU je pa itak pljunek v morje.
Fredy Meserati
23. 01. 2015 15.38
+5
Ja pa problem je, ker je vse skupaj tako narejeno, da naj bi se države zadolževale in z rastjo odplačevale... In, ko ni rasti je kriza... Zato pa skoraj nobene države ni, ki se nebi zadolževala... Ko smo mi varčevali je BDP padel za 3%... Torej??? Ne gre za to, da ni politične volje za varčevanje, ampak to, da več varčevanja pomeni manj kupcov... In zato se tiska denar... Raje večja inflacija pa da gre denar v obtok...
ONniON
23. 01. 2015 15.46
+5
slovenija je bila še leta 2011 med manj zadolženimi evropskimi državami slovenija je bila še leta 2011 med manj zadolženim i evropskimi državami
ecnarf
23. 01. 2015 15.25
+4
Vsi samo sanjajo, kako bi dobili PUF in zapravljali ,noben pa ne ve kako bo ves PUF vrnil z obrestmi , vsi upajo da ga jim bo nekdo odpisal.
Fredy Meserati
23. 01. 2015 15.39
+1
Pa daj nehi... Cel svet je narejen zato, da finančniki živijo od pufov... Oni bi znorel, če ga ne bi nihče želel...
ecnarf
23. 01. 2015 15.54
+7
Svet je narejen tako da 1%ljudi udira ostalih 99%,kar še naprej jemlite pufe bebčki.
Shisui
23. 01. 2015 17.14
+2
Puf si prisiljen vzeti, kako pa boš, 90% ljudi nebi imelo nikoli strehe nad glavo, če nebi obstajali pufi. Sam puf ni problem, oderuško pobiranje obresti pa vsekakor je.
puspan
23. 01. 2015 14.57
+3
Primite se za denarnice je stavek, ki sem ga ze pred nedolgo casa veckrat slisal. Prihajajo casi, ko se denarnic ne bo, da bi se vsaj drzali zanje.
puspan
23. 01. 2015 14.54
+2
Katastrofa, samo na to mislijo, kako in kje se bodo se zadolzevali.
marjeticaas
23. 01. 2015 13.05
+10
to ja zdaj pa po kredit za novga bmwja haha
Sporo
23. 01. 2015 13.02
+15
Hahahaha ECB natiska nov denar, delnice BMW poskočijo. Hahahahah Nikoli nas ne bo izučilo, nikoli!
emilzapata
23. 01. 2015 13.06
+13
se vidi, da bodo nekateri nezaslužen denar zopet zapravljali za prestižne avtomobile
HOOONDAAA
23. 01. 2015 12.44
+10
Saj nimamo denarja, če že na vsak milijon gledamo!
Menes
23. 01. 2015 12.22
+8
Ali ne bi bil zdaj čas, da se zadolžimo po nizkih obrestih in s tem odplačamo kakšen puf, ki smo ga vzeli po višji obrestni meri. Tako bi zmanjšali breme letnih obresti.
murkecc
23. 01. 2015 12.20
+19
Treba se bo zadolžit, birokracija rabi za plače.
emilzapata
23. 01. 2015 12.12
+10
hura, pa se bomo lahko letno zopet zadolžili za najmanj 3,6 milijard evrov.
Ramzess
23. 01. 2015 12.07
+11
Ja, odkod pa ji 300 milijonov na mesec za odkup.
illy2
23. 01. 2015 11.54
+5
Ekonomija za skupno blaginjo Skupni čut za vrednote Svetovna ekonomija je v slepi ulici. To je mnogim jasno že nekaj časa. Nič čudnega, da vse več zamaha dobivajo alternativni ekonomski modeli, ki izhajajo iz novih vrednot. Pogovor s Christianom Felberjem je pokazal, da te vrednote niti niso nove, novo je le to, da jih pionirji ekonomije za skupno blaginjo uvajajo kot ključne indikatorje zdravja ekonomije in družbe. Christian Felber, avstrijski politični aktivist in avtor knjige Nove vrednote za ekonomijo, ugotavlja, da v še tako individualistični družbi obstaja skupni čut za temeljne vrednote, kot so pravičnost, svoboda, sreča, mir, varnost, preskrbljenost, demokratičnost … Če vprašate posameznike ali skupine ljudi, ali se jim zdi katerakoli od temeljnih človeških vrednot sporna in škodljiva zanje in njihovo skupnost, bodo temu pritrdili zelo redki. Sporna pravila igre V sedanji ekonomiji zmaguje tisti, ki igra umazano. Kadar neko podjetje, posebej multinacionalno, govori o svoji poštenosti, pravičnosti in (danes vse bolj) prijaznosti do okolja, si tako čisti obraz, da ne bi izgubilo zaupanja delavcev, strank in vlagateljev. Ampak če bi bilo zares pošteno in pravično, ne bi moglo biti konkurenčno. Ob sedanjih pravilih igre je prisiljeno iskati luknje v sistemu, varati, špekulirati, delovati netransparentno, se boriti proti konkurenci in manipulirati ter tako prestopati meje naravne in socialne vzdržnosti. Spremembe so mogoče le, če ekonomija dobi nova pravila igre. Dosedanji osnovni »vrednoti« tekmovanja in dobička uničujeta vrednote, ki temeljijo na medosebnih odnosih, sodelovanju, solidarnosti in povezovanju. V novem ekonomskem modelu se pravila igre spremenijo tako, da sta v osnovi sodelovanje in skupna blaginja. Pojem skupne blaginje ni tuj pravnemu redu demokratičnih držav. V slovenski ustavi 74. člen pravi: »Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo.« Recimo, da so avtorji ustave s tem imeli v mislih (tudi) skupno blaginjo. 151. člen bavarske ustave je bolj ekspliciten: »Vsa gospodarska dejavnost služi skupni blaginji.« Podobne člene najdemo tudi v ustavah drugih držav. Današnja ekonomija drastično krši ne le ta, ampak še marsikateri ustavni člen. Pri ustavi je redko toliko problemov z vsebino, kot jih je z njenim spoštovanjem. Posebej velikih odpustkov je deležna prav ekonomija. Veliki akterji se znajo postaviti nad sistem, družba pa je preveč razpršena in premalo demokratična, da bi zmogla neposredno vplivati na utečena pravila igre. Velik problem je v tem, da denar sam po sebi ne bi smel biti cilj družbene aktivnosti. Denar je po definiciji merilo vrednosti in sredstvo. Sredstvo za kaj? Za srečo. Če imam dovolj denarja, lahko poskrbim za svoje potrebe in dobro zdravje, se zabavam, potujem in živim v udobju, skratka, lahko sem srečen. Tekmovalnost ustvari gospodarsko klimo pomanjkanja in nesreče, kjer je človeško dostojanstvo postavljeno na stran, skupaj s solidarnostjo, ekološko trajnostjo, družbeno pravičnostjo in demokratičnostjo odločanja. Vloga denarja v sedanji ekonomiji je jasno razvidna, če pogledamo, katera sta glavna kazalca gospodarskih razmer – to sta bruto domači proizvod (BDP) in dobiček. Oba sta monetarna pokazatelja, ki ne povesta ničesar o dejanski gmotni, socialni, duševni in duhovni dobrobiti ljudi. Ekonomija tako meri uspešnost z merjenjem sredstva, ne z merjenjem cilja – v taki ekonomiji je denar sam sebi namen. Novi predlagani gospodarski indeksi merijo cilje gospodarske dejavnosti, ne zgolj finančnih kazalcev. Enega prvih takih indeksov so razvili v Butanu.
illy2
23. 01. 2015 11.55
+4
Po drugi strani sem prepričan, da je znanje o naših osrednjih vrednotah že tu. Filozofija in religija vso zgodovino govorita o osrednjih vrednotah. Zato točno vemo, kaj je pravično in kaj ne. To je celo biološko; danes obstajajo znanstveni dokazi, da je občutek za pravičnost del našega genskega programa. Skratka, če nekdo v istem času zasluži tristotisočkrat več kot nekdo drug, ki prav tako dela štirideset ur na teden, ni nikogar, ki bi to imel za pravično. Vsakdo bo to doživel kot popolno nepravičnost. Imamo torej skupno, seveda okvirno, razumevanje o tem, kaj je pravica. Enako je pri pojmu demokracije. Če se EU odloči ustvariti varnostni mehanizem in dati sedemsto milijard evrov, ne vpraša pa o tem ljudi, je vsakomur jasno, da je to kršenje demokracije. Imamo torej jasno razumevanje o tem, kaj je demokracija. Žal pa danes zelo redki ljudje govorijo o tem. Mediji dajejo površno opredelitev, kaj te vrednote sploh pomenijo, zato je skupno stališče do osrednjih vrednot v zadnjih 20–30 letih močno zbledelo. Toda to je mogoče popraviti v kratkem času. Nekaj sem opazil pri svojih govorih: pred 15 leti, ko sem začel, je bilo slušateljev 20, 30, včasih 50, danes je v dvoranah, celo v manjših vaseh, redko manj kot 150–200 ljudi, ki se želijo pogovarjati o vrednotah. Gre za zelo pristno motivacijo glede izredno zanimive teme.
illy2
23. 01. 2015 11.59
+5
Če bi torej najnižje plačani delavec v podjetju ali državi dobival tisoč evrov, bi lahko najvišje plačani delavec dobil največ deset tisoč. To se zdi pravično večini ljudi. Danes je to razmerje v Nemčiji ena proti pet tisoč, v ZDA pa v finančni industriji dosega astronomskih ena proti tristo šestdeset tisoč. V sodobnem ekonomskem sistemu ni meje med minimalnim in maksimalnim dohodkom. »Svobodni« trg teoretično dopušča, da ima neki posameznik neomejeno večji dohodek kot drugi ali celo, da si nekaj najmogočnejših akterjev prilasti popolnoma vse v določenem okolju kot v igri monopoli.
illy2
23. 01. 2015 12.00
+4