Cerar: Rast BDP dokazuje, da smo na pravi poti, a previdni moramo biti, kako trošimo denar

Bruto domači proizvod (BDP) v Sloveniji se je lani po prvih ocenah statističnega urada realno okrepil za pet odstotkov, potem ko je bila gospodarska rast v 2016 pri 3,1 odstotka. V zadnjem lanskem četrtletju se je BDP v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2015 zvišal za šest odstotkov.

BDP v tekočih cenah je lani po prvi oceni dosegel 43,278 milijarde evrov, kar je nominalno za 7,1 odstotka več kot v 2016, realno pa gre, kot rečeno, za petodstotno rast.

BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je lani povečal za 5,4 odstotka.

V zadnjem lanskem četrtletju se je desezonirani BDP v primerjavi s tretjim četrtletjem zvišal za dva odstotka, potem ko je bila v tretjem trimesečju rast na četrtletni ravni pri 1,2 odstotka, v drugem in prvem pa pri 1,4 odstotka.

V primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2016 pa se je BDP po desezoniranih podatkih v zadnjem trimesečju okrepil za 6,2 odstotka, kar je bila največja medletna rast lani.

Prva ocena statistikov je celo malenkost višja od zadnjih napovedi domačih in mednarodnih ustanov. Te so Sloveniji za letos napovedovale gospodarsko rast nekoliko pod petimi odstotki.

Zunanje povpraševanje je bilo po navedbah statistikov tako kot v 2016 tudi lani glavni dejavnik gospodarske rasti. Izvoz se je povečal za 10,6 odstotka, uvoz pa za 10,1 odstotka. Menjava s tujino je tako k rasti lani prispevala 1,3 odstotne točke.

Pomen domačega povpraševanja pri krepitvi BDP se je po drugi strani tudi lani povečeval. Domače povpraševanje se je okrepilo za 4,1 odstotka, od tega zasebno trošenje za 3,2 odstotka. Predlani je bila rast domače potrošnje 2,9-odstotna, rast zasebnega trošenja pa nekoliko višja, 4,3-odstotna.

Preobrat se je zgodil lani pri investicijah. Bruto investicije so šle navzgor za 8,4 odstotka, potem ko so leto pred tem celo upadle za malenkostnih 0,1 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 10,3 odstotka, medtem ko so predlani nazadovale za 3,6 odstotka.

Skupna zaposlenost je lani dosegla 986.000 oseb, kar je največ po letu 2008. Glede na 2016 se je povečala za 2,8 odstotka ali za 27.000 oseb.

Pozitivni trendi v zadnjem lanskem četrtletju so bili še nekoliko bolj izraziti kot na ravni celotnega leta.

Končne podatke o lanski rasti bo statistični urad sicer objavil šele konec avgusta. Lani je februarska ocena govorila o 2,5-odstotnem realnem povečanju BDP v 2016, letna pa je bila potem za 0,6 odstotne točke višja.

Letos naj bi se rast po napovedih nekoliko umirila, a še vedno ostala na ravni okoli štirih odstotkov.

Cerar: Rast BDP dokazuje, da smo na pravi poti

Z ugotovitvami statistikov je zadovoljen tudi premier.  "To lepo dokazuje, da smo čvrsto na pravi poti gospodarskega razvoja in finančne konsolidacije," je danes ocenil premier Miro Cerar. A ob tem moramo biti previdni in ne smemo dovoliti, da bi trošili več, kot ustvarimo, je poudaril.

Premier je izrazil zadovoljstvo nad podatki statističnega urada, tako glede rasti izvoza in uvoza, domačega trošenja, bruto investicij in zmanjševanja brezposelnosti.

"Pomembno je, da se je domače trošenje ljudi povečalo," je dejal in dodal, da "to kaže na dodaten porast zaupanja v neko stabilnost, ki jo imamo v državi, in to je dober znak za naprej". Lanska rast je bila najvišja v zadnjem desetletju. Po Cerarjevih besedah je ob tem pomembno, "da čutimo optimizem".

A ob tem je opozoril, da "moramo biti previdni, kako trošimo javni denar". Slovenija zmanjšuje javni dolg, pri finančni konsolidaciji je naredila pomemben napredek, saj bo imela letos v proračunu presežek namesto primanjkljaja. A če hočemo to ohraniti, moramo stabilno gospodariti z javnimi financami, je izpostavil.

Februarja na letni ravni 1,2-odstotna inflacija 

Februarja je inflacija v Sloveniji na medletni ravni dosegla 1,2 odstotka, medtem ko so se cene življenjskih potrebščin v primerjavi z januarjem zvišale za 0,7 odstotka. Letno inflacijo je navzgor potiskala predvsem dražja hrana, mesečno pa so zviševala dražja oblačila, kažejo danes objavljeni podatki statističnega urada.

Povprečna 12-mesečna rast življenjskih potrebščin je bila februarja 1,4-odstotna, potem ko je bila v istem mesecu prejšnjega leta 0,3-odstotna. Februarska letna stopnja inflacije je bila sicer za eno odstotno točko nižja od lanskega februarja, medtem ko je bila povprečna 12-mesečna rast višja za 1,1 odstotne točke.

Blago se je v enem letu podražilo za 1,3 odstotka, storitve pa za en odstotek. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 2,3 oz. 0,8 odstotka, cene trajnega blaga pa znižale za 2,4 odstotka.

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 0,4 odstotne točke, prispevale višje cene hrane, ki so se dvignile za 2,6 odstotka. Sadje se je podražilo za 19,7 odstotka, meso pa za 7,5 odstotka.

Prav toliko, 0,4 odstotne točke, so inflacijo zvišali dražje blago in storitve iz skupine stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (+2,9 odstotka). Podražili so se tudi naftni derivati in k letni inflaciji prispevali 0,2 odstotne točke – tekoča goriva so se v enem letu podražila za 9,6 odstotka, dizelsko gorivo za 5,5 odstotka, bencin za 1,6 odstotka.

Letno inflacijo so drugi mesec v letu za 0,3 odstotne točke ublažile nižje cene zelenjave, saj so zdrsnile za 16,9 odstotka, za še 0,2 odstotne točke pa cenejši avtomobili, ki so bili v primerjavi z lanskim februarjem cenejši za 3,7 odstotka.

K mesečni inflaciji so 0,3 odstotne točke prispevale višje cene oblačil, ki so bila dražja za 6,7 odstotka. Navzgor so jo za 0,2 odstotne točke potisnili tudi dražji počitniški paketi (+7,9 odstotka), za po 0,1 odstotne točke pa še višje cene sadja (+7,3 odstotka) in druge februarske podražitve. Statistični urad februarja v primerjavi z januarjem ni zaznal opaznejših pocenitev.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za evropske primerjave, je bila februarja 1,4-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,5-odstotna. Mesečna rast cen je bila 0,7-odstotna.

Blago se je februarja na letni ravni podražilo za 1,2 odstotka, storitve pa za 1,9 odstotka. Blago dnevne porabe in poltrajno blago sta se podražili, prvo za 2,2 odstotka, drugo za pol odstotka, medtem ko so se cene trajnega blaga znižale za 2,7 odstotka.