Slovenija lani z 2,6-odstotno gospodarsko rastjo

BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je lani zvišal za 2,4 odstotka.

V zadnjem lanskem četrtletju se je popravljen BDP v primerjavi s tretjim lanskim četrtletjem zvišal za 0,3 odstotka, v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2013 pa za dva odstotka.

Lani je v tekočih cenah vrednost BDP znašala 37,246 milijarde evrov, kar je nominalno za tri odstotke več kot leta 2013.

Rešuje nas izvoz

Glavni generator gospodarske rasti je bil izvoz, ki je v vseh četrtletjih pozitivno vplival na rast, in to v vsakem četrtletju bolj. Se je pa v zadnjem četrtletju upočasnilo domače povpraševanje.

Izvoz se je v zadnjem četrtletju povečal za 8,4 odstotka, predvsem zaradi večjega izvoza blaga, ki je porasel za 9,5 odstotka, pri tem najbolj izvoz motornih vozil. Izvoz proizvodov se je v celotnem letu 2014 povečal za 6,3 odstotka.

Uvoz je v zadnjem četrtletju porasel za 3,3 odstotka. Povečal se je predvsem uvoz motornih vozil ter delov in opreme za motorna vozila. V celotnem letu 2014 se je uvoz povečal za 4,1 odstotka.

Zaradi močne rasti izvoza in nekoliko počasnejše rasti uvoza je bil prispevek salda menjave s tujino h gospodarski rasti izredno velik; znašal je štiri odstotne točke. Pogoji menjave so bili ugodnejši kot v prejšnjih dveh četrtletjih, predvsem zaradi nižjih cen energentov (indeks 100,8).

Manj investicij

Domače trošenje se je v zadnjem četrtletju zmanjšalo za 1,6 odstotka. Na domače trošenje je negativno vplivalo manjše investicijsko trošenje. V celotnem letu 2014 se je domača potrošnja povečala za 0,8 odstotka.

Bruto investicije so se po šestih zaporednih četrtletjih rasti tokrat zmanjšale za sedem odstotkov. V okviru teh so upadle investicije v spremembe zalog. Te so negativno prispevale k rasti obsega BDP 1,2 odstotne točke.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 0,9 odstotka. V okviru teh so se bruto investicije v zgradbe in objekte zmanjšale za 2,2 odstotka, predvsem zaradi nižjih bruto investicij v stanovanjsko gradnjo (nižje za 6,5 odstotka).

Povečale so se bruto investicije v transportno opremo, in sicer za 13,3 odstotka. Ponovno so se zmanjšale bruto investicije v drugo opremo in stroje; te so bile nižje za 2,9 odstotka. Vse leto 2014 pa so rasle bruto investicije v proizvode intelektualne lastnine, tokrat so se zvišale za 0,4 odstotka.

Negativen je bil tudi vpliv končnega trošenja. To se je v zadnjem četrtletju 2014 zmanjšalo za 0,3 odstotka. Zasebno trošenje se je zmanjšalo za 0,8 odstotka, in to predvsem zaradi manjšega trošenja drugih dobrin (padec za 1,4 odstotka), medtem ko se je trošenje trajnih dobrin povečalo za osem odstotkov. Končno trošenje države pa se je okrepilo za 1,2 odstotka.

Skupna dodana vrednost gospodarstva se je v četrtem četrtletju zvišala za 3,2 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke manj kot v prejšnjem četrtletju, ko se je zvišala za 3,7 odstotka - posledično zaradi gradbeništva. Po visokih rasteh dodane vrednosti v tej dejavnosti v prejšnjih četrtletjih se je ta tokrat zmanjšala za 0,7 odstotka. Še naprej pa se povečuje dodana vrednost predelovalnih dejavnosti, tokrat se je zvišala za 6,7 odstotka. V transportu se je okrepila za 5,1 odstotka, v gostinstvu za 1,9 odstotka.

Ponovno se je zvišala tudi v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 12,9 odstotka), in sicer zaradi visoke rasti v zaposlovalni dejavnosti. Neto davki na proizvode so se v tem četrtletju znižali za 2,5 odstotka.

Februarja na mesečni ravni z inflacijo, na letni z deflacijo

Slovenija je februarja na mesečeni ravni zabeležila 0,2-odstotno inflacijo, na letni ravni pa znova deflacijo, in sicer 0,4-odstotno. K padcu cen na letni ravni so najbolj pripomogli cenejši naftni derivati, tekoča goriva so bila za 16,8 odstotka cenejša kot februarja lani, pogonska goriva pa za 11,2 odstotka.

Po 0,1 odstotne točke so k deflaciji prispevale tudi nižje cene mesa (za 2,1 odstotka) ter pohištva in opreme (za 2,5 odstotka). V skupini hrana in brezalkoholne pijače so izstopale še nižje cene rib (za dva odstotka) ter kruha in izdelkov iz žit (za 1,9 odstotka), v skupini stanovanjska oprema pa nižje cene malih gospodinjskih aparatov (za 5,4 odstotka).

"Deflacijo so nekoliko ublažili dražji počitniški paketi, ki so se podražili za 11 odstotkov, k rasti cen pa so prispevali 0,3 odstotne točke," je dejala generalna direktorica statističnega urada Genovefa Ružić. Za 5,8 odstotka so bili dražji tudi tobačni izdelki - ti so k rasti cen prispevali 0,2 odstotne točke. K rasti cen na letni ravni so po 0,1 odstotne točke prispevali še dražje avtomobilsko zavarovanje (za 6,7 odstotka) in sadje (za 5,5 odstotka).

Storitve so se v enem letu podražile za 2,2 odstotka, blago pa se je pocenilo za 1,5 odstotka. Trajno blago je bilo cenejše za 2,5 odstotka, blago dnevne porabe za 1,6 odstotka, poltrajno blago pa za 0,4 odstotka.

Povprečna 12-mesečna rast je bila 0,1-odstotna, v enakem obdobju lani 1,4-odstotna.

Cene, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, so se februarja na letni ravni znižale za 0,5 odstotka (lani 0,2-odstotna rast), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 0,2-odstotna (lani 1,5-odstotna).