Slovenska divjačina na arabskih policah

Zasebni pridelovalci so v letu 2009 na živilskih trgih prodali za slabih 15 milijonov evrov kmetijskih pridelkov in proizvodov iz lastne pridelave, kar je 12,7 odstotka manj kot v predhodnem letu, so sporočili iz državnega statističnega urada.

Najbolj, za 30,5 odstotka, na 0,82 milijona evrov, se jim je zmanjšala prodaja mleka in mlečnih izdelkov. Bolj podrobni podatki urada kažejo, da so zasebni pridelovalci prodali precej več mleka kot leto prej, prav tako tudi masla, drugih mlečnih izdelkov pa so prodali manj kot leto prej. Prodaja perutnine in jajc se je zmanjšala za 28,5 odstotka, na 0,78 milijona evrov. Podrobnejši podatki kažejo, da je bilo prodanih precej manj jajc kot leto prej, prav tako tudi zaklanih piščancev in kokoši.

Puranov pa je bilo prodanih več kot prejšnje leto.
Prodaja sadja se je zmanjšala za 11,2 odstotka, na 3,7 milijona evrov. Skoraj polovica vsega v letu 2009 na živilskih trgih prodanega sadja so bila sicer jabolka, a je bilo prodanih manj kot v letu 2008. Tudi hrušk, jagod in breskev so prodali manj kot v letu 2008; več kot v letu 2008 so prodali češenj in marelic.

Prodaja zelenjadnic, fižola v zrnju in krompirja se je zmanjšala za 11,5 odstotka, na 7,7 milijona evrov. Pridelovalci so so prodali največ krompirja in zelene solate, vendar obojega manj kot v letu 2008. Tudi čebule in presnega zelja so prodali manj kot v letu 2008; več kot v letu 2008 so prodali fižola, paradižnika in paprike. Vrednost preostalih kmetijskih pridelkov in izdelkov, prodanih v 2009 na živilskih trgih, je bila za dva odstotka nižja kot v 2008. Prodanega je bilo manj žita, več pa medu, kislega zelja ter kisle repe.

Organsko kmetovanje v EU se širi

Površine, namenjene organskemu kmetovanju, so leta 2008 v EU zavzemale 7,8 milijona hektarov vseh kmetijskih površin v uporabi, kar je bilo za 7,4 odstotka več kot leta 2007. V Sloveniji se je obseg površin, namenjenih organskemu kmetovanju, glede na 2007 povečal za 1,8 odstotka, glede na 2005 pa za 27 odstotkov.

V 25 državah članicah EU (brez Romunije in Bolgarije, ki sta v Unijo vstopili leta 2007) so površine, namenjene organskemu kmetovanju, leta 2008 zavzemale 7,6 milijona hektarov, kar je bilo 98 odstotkov vseh tovrstnih površin v EU. Glede na 2007 se je površina povečala za 7,4 odstotka, glede na 2005 pa za 20,6 odstotka, so sporočili iz evropskega statističnega urada Eurostat. 

V Sloveniji so površine, namenjene organskemu kmetovanju, leta 2008 zavzemale 30.000 hektarov, kar je bilo za 1,8 odstotka več kot leta 2007 in za 27 odstotkov več kot leta 2005.

V skupnih kmetijskih površinah v uporabi so tovrstne površine leta 2007 v Sloveniji predstavljale šestodstotni delež.
Najbolj pogoste poljščine, pridelane na teh površinah v EU, so bila žita (44 odstotkov vseh površin) in zelena krma (42 odstotkov). V Sloveniji so bila žita posejana na 33,4 odstotka vseh površin, namenjenih organskemu kmetovanju, zelena krma pa na 56,6 odstotka.

Slovenska hrana v Savdski Arabiji

Fundacija Mitteleuropa, ki bo v Riadu v Savdski Arabiji gradila prvo izmed več trgovskih in turističnih mest Casa Italia, je k sodelovanju povabila tudi slovensko živilsko-predelovalno industrijo. Podjetja, ki se bodo uspela povezati z Mitteleuropo, bodo v to zalivsko državo lahko prodajala značilne slovenske kmetijske in živilske proizvode.

"Namen te fundacije je predvsem skupen nastop na tretjih trgih, kar bi slovenskim podjetjem prišlo še kako prav. Fundacija je namreč velika in kot taka lahko doseže dobre rezultate, saj si znotraj nje gospodarstveniki pomagajo med seboj pri pridobivanju poslov," je povedala direktorica območne GZS za Severnoprimorsko Mirjam Božič.

Božičeva upa, da se slovenskim proizvajalcem vrata na ta dokaj zaprti trg arabske kraljevine vendarle počasi odpirajo.