Gospodarstvo

Slovenska industrija po konkurenčnosti med slabšimi v EU

Bruselj, 11. 09. 2014 11.55 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Evropska komisija ugotavlja, da slovenska industrija po konkurenčnosti spada v skupino z Bolgarijo, Hrvaško, Malto in Ciprom. Glede tega so med drugim boljše tudi Romunija, Slovaška, Estonija, Madžarska in Češka.

Avtorji poročil so članice razdelili v štiri skupine. Slovenija je skupaj z Bolgarijo, Hrvaško, Malto in Ciprom v najslabši skupini članic, v katerih konkurenčnost stagnira ali pada.

V najboljši skupini držav z visoko stopnjo konkurenčnosti, ki se izboljšuje, so Nizozemska, Nemčija, Danska in Irska. Visoko stopnjo konkurenčnosti, ki stagnira ali upada, po navedbah komisije beležijo Belgija, Velika Britanija, Avstrija, Francija, Italija, Luksemburg, Švedska in Finska. V skupini držav s skromno stopnjo konkurenčnosti, ki pa se izboljšuje, so Estonija, Litva, Španija, Latvija, Češka, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Grčija.

Tovarna
Tovarna FOTO: Thinkstock

Komisija sicer v dveh poročilih o konkurenčnosti industrije ugotavlja, da ima industrija EU številne prednosti, ki bi jih bilo treba izkoristiti za spodbujanje gospodarske rasti. EU namreč na splošno pri proizvodnji ohranja konkurenčno prednost z visoko usposobljenimi delavci, visoko stopnjo izvoza blaga ter konkurenčnimi prednostmi, povezanimi s kompleksnimi in visokokakovostnimi proizvodi, izpostavlja komisija. Obenem pa opozarja, da morajo članice nujno ukrepati na več področjih, ki povzročajo skrbi: okrepiti investicije, izboljšati dostop do financiranja, učinkovitost javne uprave, dostop do tujih trgov in inovacije ter nasloviti problem visokih cen energije.

Cenim prizadevanja članic za izboljšanje konkurenčnosti industrije, a veliko je še treba postoriti. komisar za industrijo in podjetništvo Ferdinando Nelli Feroci

Evropska komisija bo izsledke poročil upoštevala pri pripravi priporočil članicam za fiskalne in strukturne reforme v sklopu evropskega semestra, cikla okrepljenega evropskega nadzora nad izvajanjem nacionalnih proračunskih in gospodarskih politik.

Komisija poročila o konkurenčnosti industrije pripravi enkrat na leto, da se zagotovijo na dokazih temelječi kazalniki, ki podpirajo oblikovanje politike na ravni EU in njenih članic. Prvo poročilo o evropski konkurenčnosti za leto 2014 z naslovom Pomoč podjetjem pri rasti omogoča kvantitativno oceno konkurenčnosti industrije EU in zagotavlja empirične odgovore na pomembna vprašanja v razpravi o industrijski politiki. Drugo poročilo o konkurenčnosti članic unije za leto 2014 z naslovom Ponovna industrializacija Evrope je ocena na podlagi kazalnikov izvajanja industrijske politike na ravni EU in nacionalni ravni, z razčlenitvijo po državah.

Delo z lesom
Delo z lesom FOTO: Thinkstock

Ekonomisti nad oceno niso presenečeni

"Dejstvo je, da Slovenija potrebuje operativno, ne samo celovito industrijsko ampak tudi proizvodno politiko," je povedal Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete. Industrijsko politiko sicer formalno imamo, ampak je po njegovem neoperativna. Nujno bi bila tako potrebna celovita reforma inovacijskih sistemov in procesov na ravni celotne družbe. To bi morala biti krovna reforma, ki bi ji potem sledile vse ostale, kot so delovnopravna, izobraževalna, zdravstvena in druge. "Žal pa je največji problem v tem, da imamo podjetja, ki so prezadolžena in so jih ali pa jih še vodijo neodgovorni lastniki, ki svoja podjetja niso razvijali kot pravi dolgoročni gospodarji," je izpostavil.

Rasto Ovin z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete je podobno menil, da je ocena Evropske komisije dokaj realna, pri čemer je izpostavil, da v veliko podjetjih poteka razdolževanje, zaradi finančne slike pa imajo slabe možnosti za nova posojila za naložbe v novo tehnologijo. Da bi se konkurenčnost industrije izboljšala, bi Slovenija morala predvsem "izvesti reforme, za katere vsi vemo, da so potrebne", je pojasnil. To ni enkratna naloga politike, temveč je vzdrževati klimo odprtega gospodarstva in družbe stalna naloga.

Maks Tajnikar, prav tako z ljubljanske ekonomske fakultete, pa nasprotno poudarja, da na različne ocene konkurenčnosti sicer ne da veliko, saj so običajno "zelo formalne in skregane z ekonomsko teorijo". "Konkurenčnost se edino objektivno meri na trgu. Če upoštevamo trenutne odlične rezultate slovenskega gospodarstva v izvozu, torej na tujih trgih z zares zaostreno konkurenco, in če se zavedamo, da glavnino tega izvoza dela prav industrija, potem smo vsaj v tem trenutku med najbolj konkurenčnimi državami v EU," je poudaril. Dolgoročno je po njegovih navedbah konkurenčnost industrijskih podjetij mogoče izboljšati le z investicijami. Pravih investicij pa ni, saj je sedanja hitra rast investicij vezana skoraj v celoti na gradbeništvo, s čemer "delamo napako, ki smo jo v preteklosti že drago plačali".

Jože Mencinger z ekonomskega inštituta ljubljanske pravne fakultete pa je menil, da je obsežni študiji "težko oporekati, čeprav povečevanje izvoza in visoko pozitivna plačilna bilanca ne kažeta na zmanjševanje konkurenčnosti". Rezultati so po njegovem odvisni od uporabljenih meril. Glavni razlog za položaj Slovenije je po njegovih besedah "zgrešena gospodarska politika vlad z vrsto neumnih posegov", med katerimi še posebej izpostavlja zakon za uravnoteženje javnih financ, in predvsem "ponižnost do institucije, ki je študijo napravila". Da bi se stanje izboljšalo, bi morali odpraviti prej navedeno, kar pa ne gre lahko in hitro. Ukrepati bi morali po njegovih besedah vsi, ki ne podlegajo trenutnemu sistemu. Znanja je za to "najbrž dovolj, volje pa ne", je še ocenil.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (69)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

artus
17. 09. 2014 18.12
Nič novega, samo rezultat plenjenja Slovenije s strani politike v povezavi s tajkunskimi omrežji in posvečenimi osebami od osamosvojitve naprej. In izjava nekoga iz te "smetane" ki sem jo na lastna ušesa slišal pred približno dvajsetimi leti: "Veš, sedaj bomo privatizirali in ti povem, da nas bo čez 15 do 20 let 1% do "2% bogatih, ostali boste pa nekako živeli.
gongash
17. 09. 2014 13.52
če bi radi imeli rezultate pomečite ven mešalce megle iz šol in povežite gospodarstvo in šolstvo
POŠTENO JEBENO
16. 09. 2014 07.43
+4
Kakšna industrija? Mi mamo novo gospodarsko panogo v parlamentu, kdo več počupa in bolje skrije.
kakafonijaprava
13. 09. 2014 11.31
+8
Korupcija med menađerji na višku!
kakafonijaprava
13. 09. 2014 11.31
+8
Tudi slovenski menađerji so najbolj koruptivni v EU. To pa gre z roko v roki. V nemčiji tisti, ki je zapeljal podjetje v cugrunt ne more odpreti 7 let novega podjetja. Pri nas je pa še GZS podprla, da se ukine zakon, ki je to začel uveljavljati v SLo. Tako, da slika je povsem čist. Najmanj konkurenčni in najbolj koruptivni!
Jožajoža
14. 09. 2014 21.24
+2
v nemčiji podjetja niso bila podarjena, kot so bila leta 91 v sloveniji. ti, ki so slovenijo "odcepili" so si jo že v tujini razdelili. denacionalizacija,jazbinškov zakon, obveznice, črne privatizacije,načrtno praznenje bank, razorožitev TO, propaganda, je bilo delo peščice desničarjev.......................če ne bi bilo takrat kučana ,Zemljariča........slovenije na zemljevidu več ne bi bilo. preimenovala bi se v janšanijo.
ROMELS
12. 09. 2014 19.35
+15
Senilni tovariši pridejo vedno prav, ko zmanjka idej.
Bojan-F
12. 09. 2014 16.09
-6
Lepo bi bilo (a kategorije "lepo" ne poznajo). da bi v Desnem sektorju precitali misli g. Mencinger Jozeta iz let 1989-1992 o privatizciji ... v bistvu je njegova projekcija 100% zadetek ... in bilo bi jim prizaneseno smesenje (a kaj, ko tudi kategorije "smesenje ne poznajo).
novak.novak
13. 09. 2014 22.07
+2
bojan-f, ker si tako načitan, bi lahk vedel ,da je demos razpadel ravn zarad tega, ker ni hotel sprejet mencingerjevih napotkov, pol pa je prišel na oblast lds, kateri je to sprovedel, in smo kjer smo. tolk o tem,...da se ne bi preveč smešil, ker menda poznaš to kategorijo, ne...
hondica
12. 09. 2014 13.47
+4
Preberite si članek v Mladini iz leta 2005 "Kam nas peljejo vladne reforme? Desettisoči na ulicah kot opozorilo vladi in njenim reformatorjem". potem vam bo nekoliko bolj jasno, zakaj levica koplje grob Sloveniji.
Nataya
12. 09. 2014 13.26
+6
Mencinger.Tajnikar, Kovač, Kračun Rasto Sovin, Mramor, Milič..in ...Kučan, Hanžek, Godina, Diklič..Hostar ( celotna Kulrtulogija ) in ostali srečen tisrti narod, ki ga ta največja naravna Katastrofa ni prizadela.
VSEZNALECno1
12. 09. 2014 07.23
+6
Mencinger ze komentira.....spet......jeeeeeeeej
Nauders
11. 09. 2014 23.19
+3
10let že poslušam o reformah
ONniON
11. 09. 2014 21.27
+3
Slovenija se na lestvici konkurenčnosti uvršča na nizko 70. mesto kar je najslabše po osamosvojitvi , leta 2000 smo bili na 31 mestu , Poljska je na 40. mestu , Češka pa na 37. mestu
Bojan-F
11. 09. 2014 21.41
-3
Ona lestvica konkurencnosti je v vecjem delu anketa, ki so jo izpolnjevali managerji ... tisti, ki so naceli bancni sistem,
ONniON
11. 09. 2014 21.51
+2
si ti tisti ki podeljuje ocene in postavlja pogoje
novak.novak
13. 09. 2014 22.09
dober da niso naših vprašal, a ne bojan-f. ker potem bi bili čist na repu.....za bolhami...
Bojan-F
11. 09. 2014 21.27
-1
Ne smemo pozabiti ...
Bojan-F
11. 09. 2014 21.31
+3
... slovenski managerji so v treh letih najeli za 16.000.000.000 EUR kreditov in so jih ocitno slabo nalozili. Nalozbe o bile v beton in cegle.
Bojan-F
11. 09. 2014 21.33
+1
... v kolikor bi se shema obdavcevanja spremenila, zaposleni nebi bili nic na boljsem ... lastniki bi poskrbeli, da je neto izplacilo enako.
Bojan-F
11. 09. 2014 21.36
Edina resnica je, da (v prevec primerih!) "Žal pa je največji problem v tem, da imamo podjetja, ki so prezadolžena in so jih ali pa jih še vodijo neodgovorni lastniki, ki svoja podjetja niso razvijali kot pravi dolgoročni gospodarji," ... le-kaj porece na to Milic Hribar Samo?
FRATER +
11. 09. 2014 20.22
-5
Potrebno si je naliti cistega vina, kajti preuranjeno bi bilo podajati doticne podatke. Stopiti je potrebno iz teme, povzdigniti glavo in iti naprej ter pogledati stvar poblizje, predvsem pa podrobneje in razlocneje. V Sloveniji se je zelo veliko naredilo napredke, ki so vidni na razliscnih segmentih. Vsak cas se bo zgradil vsemogocni predor pod Markovim hribom, potem je tukaj se novi blok TES, nedavno zgrajen sodobni stadion Stozice... Skratka veliko je projektov, ki zagotavljajo izboljsanje infrastrukture. Ravno teden nazaj, sem parkiral svojega jeklenega konjicka pri Ljubljanskem gradu. Vedno se razgledam se po ostalih vozilih in ravno takrat sem opazil na parkiriscu pet vozil slovenske registracije (Audi A6, BMW 315, BMWX3, Mercedes SLK 350 in moj BMWX6 ) in pet tujih vozil (nemec je imel Passata, avstrijca sta imela Saba in Kangooja, italijan je imel Punta, francoz pa Citroena). Glej ti glej, sem si rekel. Od veselja mi je kar srce zaigralo, nisem mogel, ne da bi ne vzel svojih kljucev v roke ter zacel vrteti obesek okoli kazalca ter se smejati. To je uspeh, sem si rekel pet proti nic za Slovenijo!
razocarani
12. 09. 2014 10.53
+7
a nisi videl mojo kanto staro 10 let ,pol bi se sele smejal
emilzapata
14. 09. 2014 20.34
+2
Gledano z mojimi očmi in po mojih izkušnjah, je to popolnoma napačno razmišljanje, če ne že neumno. Kaj ne bi bilo bolj modro( tako delajo po razvitem svetu), da bi tistih 50000eu vložil v kaj bolj pametnega kot je tvoj avto. Na Norveškem, ki je znana po visokem življenskem standardu, ne vlagajo v neumnosti, ki služijo za potešitev osebnega ega. Imajo stare avtobuse 30 let, tuneli so vklesani v živo skalo, ne da bi bili betonirani, adaptirajo stare hiše, ki so skromne in prijetne za bivanje in funkcionalne, brez baharije in luksuza, ki nikomer ne služi, vozni park prej skromen kot bahat. Nasprotno pa v Rusiji, kjer je neprimerno nižji standard kot na Norveškem, vidiš avtomobile, da ti vzame sapo, terencev za 100tisoč evrov in več koliko hočeš. Ni to paradoks. Nemci in ostali proizvajalci dragih avtomobilov pa se nam potihem smejejo, ker ves denar preusmerjamo v njihove lovke. In tako državi ne ostaja nič denarja za investicije, ki bi res družbo premaknile naprej. Citiral pa bom še pregovor, ki pri nas bolj velja za celo družbo, kot pa posameznika: denar in bedak ne gresta dolgo vštric, sicer pa kako sta se sploh srečala.
artus
17. 09. 2014 18.05
Frater, to ti je pa globoka analiza naše konkurenčnosti.
ONniON
11. 09. 2014 20.21
+8
ste mislili da bomo med 10 najboljšimi, nix, nič več že dolgo ne . Češka je krepko pred nami, naučte se kej od njih ! tam dobro deluje bančni sistem
Zamejec33
11. 09. 2014 19.21
+3
Hehehehehhe kaks vsec so mi take novice.Se vec pa ko berem o stecajih v sloveniji! :))
igy02
11. 09. 2014 19.02
+6
Kako je že rekel Tajnikar: Adria ni zato, da dela dobiček, ampak da vozi. Resnica. In tega trota vprašujejo o gospodarstvu. Pa še nobelovca Mencingerja.
mary6123
11. 09. 2014 17.57
+15
Saj nikoli ni bila med dobrimi, kako bi le bila če pa delavcu vse pokradejo in potem dajo miloščino.
mukuzu
11. 09. 2014 17.46
+7
Zakaj ne naredijo raziskavo kako se počuti delavec v slo industriji za minimalca? In koliko invalidov so proizvedli industrijski mogotci?
jaok
11. 09. 2014 17.38
+8
slovenska industrija pranja denarja