Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je predstavilo znak Izbrana kakovost - Slovenija, s katerim bodo označeni izdelki, ki bodo slovenskega izvora in nadstandardne kakovosti. Znak mora potrditi Bruselj, kar se bo zgodilo predvidoma v drugi polovici leta 2015, zatem pa lahko tako označene izdelke potrošniki pričakujejo na trgovskih policah.
Znak ni nekaj inovativnega, takšen model imajo v marsikateri drugi državi in po tej poti gremo z zamikom več desetletij, a bolje pozno kot prepozno, je ob predstavitvi znaka, ki so ga izbrali med 32 prispelimi predlogi, poudaril odhajajoči minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Meni, da bodo z znakom lažje promovirali lokalno hrano.
Ministrstvo trenutno pripravlja osnutek pravilnika o uporabi tega znaka, ki ga bodo posredovali v potrditev Evropski komisiji, po potrditvi pa bodo posamezni pridelovalci lahko vložili vlogo za vstop v shemo. "Jasno bo, po katerih standardih izstopajo izdelki. Ko bo dosežen določen obseg v določenem sektorju, bo možno za to shemo kakovosti izvajati tudi promocijo," je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu Tanja Strniša.
Darja Teržan iz Mlekarne Celeia je kot predstavnica gospodarstva prepričana, da bo največji izziv proizvajalcev, da bodo znali jasno izraziti to slovensko kakovost. Meni, da je znak edinstvena priložnost, da lahko proizvajalci pri domačem potrošniku dosežejo še večjo kredibilnost. "Od nas zahteva ogromno kompromisov, želimo si to izkoristiti, tako za pravo smer gospodarstva kot zaradi potrošnikov," je dejala.
Sicer pa mora odbor za vsak posamezen sektor določiti, kaj je nadstandardno. Gre za sektorje meso, sadje, zelenjava, mleko, vino, oljkarstvo, med in žito.
"Stvar je obsežna. Vsak sektor mora najti dva do tri parametre, ki so nadstandardni. V mlekarskem sektorju smo določili tri svoje parametre, kjer bomo dosegli ta znak, in sicer čistoča mleka, kratka verižna pot, ter prehrana - voluminozna krma," je pojasnila Teržanova. Parametre lahko sektorji določijo tudi na primer glede počutja živali in načina pridelave.
Vsak proizvajalec bo certificiran in preverjan s strani certificiranega organa. Znak bo nedvoumno jamčil, da je izdelek, pridelek izdelan v Sloveniji.
Glede stroškov certificiranja je Teržanova pojasnila, da se bodo v sektorju mleka prijavljali kot skupina, kar predstavlja tudi nižje stroške. "Dokončnih številk še ni. Iz mlekarske industrije nas je približno 4800 proizvajalcev vključenih v ta projekt, kar pomeni, da stroški certificiranja znašajo do 40 do 70 evrov na kmetijo letno," je dejala in ob tem dodala, da bo nalepka na licu proizvoda, za proizvajalce pa to pomeni tudi menjavo dizajna embalaže.
Avstrija je po Židanovih pojasnilih začela po podobnem modelu že pred vstopom v EU, s čimer so želeli zaščititi domačega kmeta. V Avstriji izračunavajo tudi cenovno elastičnost - trenutno to pomeni, da če je razlika med lokalnim in tujim do 10 odstotkov, se domači potrošnik še vedno odloči za lokalni izdelek.
Certifikacijski organi tudi dodatno povečajo zaupanje potrošnika do lokalne hrane, končni učinek pa je stabilnost sektorja, meni Židan, ki je dodal, da potem sektor ni več odvisen od gverilskih napadov, ki se pojavijo ob viških hrane v Evropi.
Teržanova je ob tem izpostavila, da slovenski mlekarji v Avstrijo ne morejo prodati niti enega litra mleka na, ker njihov potrošnik tega ne sprejme. "Če ne piše na mleku Avstrija, ga ne kupijo," je dejala.
Maja Makovec Brenčič z ekonomske fakultete, ki je bila tudi članica izborne komisije za znak kakovosti, je poudarila, da je bil znak izbran zaradi čistosti, sporočilnosti in enostavne izvedljivosti. Iskali so kompromis med sporočilnostjo in izvedljivostjo znaka. "Sosednje države že dolgo znajo komunicirati kakovost svojih izdelkov. Upam, da bo znak dovolj priljuden, privzet in všečen porabnikom in da bo največji pomen imela kakovost, ki jo ta znak certificira," je dejala.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.