Sodišče ne priznava postopka nad Agrokorjem v Sloveniji, hrvaški koncern medtem že napovedal pritožbo

Okrožno sodišče v Ljubljani je ugodilo ugovoru ruske banke Sberbank in zavrnilo predlog za priznanje postopka izredne uprave nad hrvaškim koncernom Agrokor kot tujega postopka zaradi insolventnosti v Sloveniji.

Sberbank bo tako lahko vložila izvršbo na premoženje oziroma uveljavljala popolačilo terjatev iz premoženja Agrokorja v Sloveniji, med katero med drugim spadajo tudi delnice Mercatorja.

Okrožno sodišče, ki je julija sprva priznalo postopek izredne uprave v Agrokorju kot tuji postopek zaradi insolventnosti v Sloveniji, je med drugim ugotovilo, da hrvaški zakon o postopku izredne uprave v gospodarskih družbah sistemskega pomena za Hrvaško (tako imenovani lex Agrokor) ne spoštuje načela enakopravnega obravnavanja upnikov.

Sodišče je ugotovilo, da lex Agrokor predvideva, da se sprejme enotna poravnava za vse udeležene družbe ter da se upniki različnih družb obravnavajo kot upniki enotnega premoženja v insolvenčnem postopku. Zakon med drugim izravnava pogoje poplačila za vse upnike in ne zasleduje maksimalnega poplačila posameznih upnikov.

Pri tem bodo upniki družb, ki imajo večjo sposobnost plačila terjatev, poplačani slabše oziroma pod slabšimi pogoji, kot bi bili sicer, medtem ko bodo upniki družb, katerih sposobnost poplačila terjatev je manjša, poplačani bolje, kot bi bili sicer. Gre pa za upnike, ki so sicer v bistveno enakem položaju (ne gre na primer za ločitvene upnike, delavce ...), je ugotovilo ljubljansko sodišče, ki je menilo, da za takšno izenačitev obravnave ni utemeljenih razlogov.

Po navedbah sodišča lex Agrokor cilj - zagotavljanje trajnega poslovanja gospodarskih družb sistemskega pomena za Hrvaško - uresničuje na škodo upnikov družb v skupini, ki imajo večjo sposobnost poplačila terjatev.

Enakopravno obravnavanje upnikov je po navedbah sodišča eno od temeljnih načel insolvenčnih postopkov in kot tako predstavlja del javnega reda Republike Slovenije. Tako bi bilo priznanje postopka izredne uprave po lex Agrokor v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, je presodilo sodišče.

Ugotavlja, da se bodo negativne posledice neenakega obravnavanja upnikov pokazale tudi v Sloveniji; Agrokor ima v Sloveniji premoženje, ki omogoča poplačilo upnikov, in vsaj enega upnika v Sloveniji (podružnico Sberbank).

Okrožno sodišče v Ljubljani je julija letos priznalo postopek izredne uprave v Agrokorju kot tuji postopek zaradi insolventnosti v Sloveniji. Na odločitev so ugovor vložile država ter matična banka Sberbank in njena slovenska podružnica.

Sberbank je pravni interes izkazovala z obstojem terjatev do Agrokorja in možnostjo uveljavljanja izplačila teh terjatev v izvršilnih in drugih postopkih, kar ji je bilo s priznanjem postopka v Sloveniji onemogočeno.

Sberbank je sicer julija vstopila v lastništvo Mercatorja, potem ko je zaplenila delnice, ki so bile neposredno v lasti nekdanjega prvega moža in lastnika Agrokorja Ivice Todorića. Te delnice, 18,53-odstotni delež v Mercatorju, je nato na javni dražbi kupila Sberbank of Russia po izklicni ceni 40,58 milijona evrov. Nekaj manj kot 70 odstotkov delnic Mercatorja je v lasti Agrokorja, zanje pa do pravnomočnosti sklepa sodišča velja hrvaški zakon o postopku izredne uprave, po katerem zaplembe niso mogoče.

Sodišče je ugovor države zavrglo, ker ta nima pravnega interesa. Država se je sicer med drugim sklicevala na evropsko uredbo o postopkih v primeru insolventnosti, po kateri da ji tega interesa ni treba izkazati. Po mnenju sodišča pa uporaba te uredbe v tem primeru ne pride v poštev.

Sodišče je sledilo določbam zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, po njegovem mnenju pa država v postopek ne bi mogla vstopiti niti po zakonu o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za Republiko Slovenijo.

"Nikjer v tem zakonu ni opredeljeno, da bi imela Republika Slovenija procesno upravičenje za vložitev pravnega sredstva zoper izpodbijani sklep," je zapisal senat okrožnega sodišča. Ta pa je sicer ugotovil, da bi lahko priznanje postopka izredne uprave v Agrokorju v Sloveniji negativno vplivalo na suverenost, varnost ali javni interes, kar je med drugim zatrjevala tudi država v ugovoru.

Agrokor napovedal pritožbo na odločitev ljubljanskega sodišča

Izredna uprava hrvaškega koncerna Agrokor pa je že napovedala, da se bo pritožila na odločitev sodišča.

Iz Agrokorja so sporočili, da njihovi odvetniki v Sloveniji že pripravljajo pritožbo, ki jo bodo vložili na Vrhovno sodišče RS. Za pritožbo imajo sicer 15 dni časa.

Kot so izpostavili v sporočilu za javnost, je sodišče ocenilo, da postopek izredne uprave ni v skladu z definicijo tujega insolvenčnega postopka po slovenskem insolvenčnem zakonu.

Poudarili so, da odločitev sodišča v Ljubljani "nima nobenega vpliva na nadaljevanje postopkov izredne uprave niti na premoženje koncerna Agrokor v Sloveniji, med drugim zaradi tega, ker do odločitve vrhovnega sodišča v Sloveniji o pritožbi veljajo odločitve o priznavanju zakona" o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih na Hrvaškem (lex Agrokor).

Spomnili so tudi, da je sodišče v Londonu 9. novembra zavrnilo vse argumente Sberbank in priznalo hrvaški zakon v Veliki Britaniji. Niso pa omenili, da je sodišče v Sarajevu v sredo prav tako zavrnilo veljavnost lex Agrokor v Bosni in Hercegovini.

Počivalšek: Po odločitvi sodišča lažje do stabilizacije Mercatorja

Sicer pa odločitev sodišča, da ne prizna postopka izredne uprave v Agrokorju v Sloveniji, pomeni, da bodo lahko upniki Agrokorja zahtevali poplačilo tudi iz delnic Mercatorja. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek meni, da bo mogoče s tem hitreje in bolj učinkovito priti do "stabilizacije" Mercatorja.

"V vsakem primeru je cilj, ki smo ga zasledovali, dosežen," je v izjavi za medije v Ljubljani dejal Počivalšek.

Počivalšek odločitve sodišča sicer še ni podrobno proučil, tako da podrobnejšega komentarja, kot je dejal, ni mogel dati.

Glede vpliva na Mercator, ki je v skoraj 70-odstotni lasti Agrokorja, je dejal, da o prihodnjih potezah Sberbank ne more govoriti, da pa bodo lahko sedaj upniki Agrokorja zahtevali poplačilo iz Agrokorjevega deleža v Mercatorju.

Država bo, je dodal, "interes stabilizacije Mercatorja" zasledovala kot doslej. "Odločitev sodišča po mojem osebnem mnenju to (stabilizacijo Mercatorja) omogoča na hitrejši in bolj učinkovit način," je dejal minister.

DZ je na predlog vlade aprila letos sprejel lex Mercator, na podlagi katerega je sodišče (na predlog vlade) za izrednega člana uprave Mercatorja imenovalo Gregorja Planteua, ki mora soglašati z vsemi posli med Mercatorjem ter Agrokorjem in njegovimi družbami. Vlada je namreč želela z zakonom preprečiti izčrpavanje Mercatorja, kar ji je, kot je ob predstavitvi poročila izrednega člana uprave v začetku septembra dejal Počivalšek, tudi uspelo.

V Mercatorju odločitve sodišča ne komentirajo, saj "gre za stvar na ravni lastnika, ki jo skladno s pravili korporativnega upravljanja ne moremo komentirati".

Agrokor po oceni pristojnih ne predstavlja več sistemskega tveganja za hrvaško gospodarstvo

Svetovalno telo v postopku izredne uprave v Agrokorju pa je na današnjem srečanju na gospodarskem ministrstvu soglašalo, da v največji hrvaški gospodarski družbi ni več sistemskih tveganj, ki bi lahko povzročila nenadzorovani zlom koncerna ter ogrozila celotno gospodarstvo.

Podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za gospodarstvo, podjetništvo in obrt Martina Dalić je sejo petčlanskega svetovalnega telesa sklicala po objavi zadnjega mesečnega poročila izredne uprave Agrokorja za obdobje med 11. oktobrom in 10. novembrom.

Obravnavali so načrt trajnostnega razvoja, revidirana finančna poročila in prijavljene terjatve ter razpravljali o trenutnem poslovnem in finančnem stanju v Agrokorju in izvajanju vseh ukrepov izredne uprave, so sporočili z gospodarskega ministrstva.

Kot so dodali, so svetovalci soglašali, da so zahvaljujoč uveljavitvi zakona o postopku izredne uprave v sistemsko pomembnih podjetjih (lex Agrokor), odstranjena sistemska tveganja, ki so grozila z zlomom koncerna in bi posledično lahko negativno vplivala na celotno gospodarstvo. Zakon je omogočil stabilnost poslovanja in ohranitev delovnih mest, so še ocenili.

Sklenili so, da postopek izredne uprave še naprej poteka po dobri poti ter da so uresničeni pogoji, ki izredni upravi omogočajo, da se posveti pripravi načrta za dogovor o finančnem prestrukturiranju, o kateri bodo odločali upniki.

Svetovalno telo so ustanovili maja letos v skladu z omenjenim zakonom, da bi na zahtevo ministrstva za gospodarstvo ali pristojnega sodišča podalo mnenja o odločitvah in potezah izrednega pooblaščenca hrvaške vlade za Agrokor, Anteja Ramljaka.

Dalićeva je za vodjo telesa imenovala predsednico hrvaškega združenja delodajalcev (Hup) Gordano Deranjo. Člani so še predsednik hrvaške gospodarske zbornice, glavni direktor Hupa, predsednik združenja tujih vlagateljev na Hrvaškem ter predstavnika sindikatov. Predsednika sindikata zaposlenih v kmetijstvu, prehrambeni in tobačni industriji ter vodnem gospodarstvu in sindikata trgovine se v svetovalnemu telesu izmenjujeta vsake tri mesece.