>Sojenje v zadevi Tušmobil, ki se je s predobravnavnimi naroki začelo decembra 2015, nato pa zastalo, se bo nadaljevalo v drugi polovici leta. Takrat bo v ospredju zadeve, v kateri je med obtoženimi tudi nekdanji lastnik Tušmobila Mirko Tuš, znova vprašanje izločitve za obrambo spornih dokazov, so pojasnili na ljubljanskem okrožnem sodišču.
Sojenje, v okviru katerega so bili izvedeni trije predorbavnavni naroki, na katerih se obtoženi niso izrekali o krivdi, se bo predvidoma nadaljevalo v drugi polovici leta, ko bo sodišče ponovno odločalo o izločitvi dokazov.
"Sodnica, kateri je zadeva dodeljena, trenutno obravnava drugo obsežno in nujno, priporno zadevo, zato se bo sojenje v omenjeni zadevi nadaljevalo, ko bo na razporedu za obravnavanje," so pojasnili na sodišču.
Obramba je namreč zahtevala izločitev dokazov o telefonskih komunikacijah med nekdanjim direktorjem državne agencije za pošto in telekomunikacije (Apek) Tomažem Simoničem in soobtoženimi. Prepričani so, da so bili dokazi pridobljeni nezakonito.
Tožilstvo nekdanjemu lastniku Tušmobila in njegovi (zdaj že nekdanji) družbi očita dajanje podkupnine Simoniču, tega pa bremeni obtožba o zlorabi uradnega položaja in jemanja podkupnine, saj naj bi bil Tušmobilu pred leti brezplačno podelil frekvence v zameno za stanovanje.
Poleg Tuša in Simoniča sta obtožena tudi nekdanji komercialni direktor v Tušu Gorazd Lukman in Miha Vodopivec, šef družbe Vopex iz Postojne, ki naj bi sodeloval pri prikrivanju spornega dejanja. Državno tožilstvo pa je obtožnico vložilo tudi proti Tušmobilu, ki se je po prevzemu s strani Telemacha preimenoval v Telemach Mobil.
Tožilstvo poseglo v pravico do komunikacijske zasebnosti?
Odvetnik Emil Zakonjšek je ob začetku sojenja poudaril, da je nejasno, kje je tožilstvo dobilo podatke, na podlagi katerih je naredilo analizo telefonskih komunikacij. Tožilstvo je, kot je dejal, poseglo v pravico do komunikacijske zasebnosti, zato gre za nedovoljene dokaze, ki jih je treba izločiti iz postopka.
S tem se je strinjal tudi odvetnik Mitja Jelenič, ki je menil, da je bila odredba nezakonita, saj je vključevala nadziranje telefonske komunikacije Simoniča z neomejenim krogom oseb.
Nasprotno pa je menil tožilec Boštjan Valenčič, ki je dejal, da so se preiskave začele na podlagi anonimne ovadbe zoper Simončiča zaradi več sumov kaznivih dejanj, zadevo pa je vodil en kriminalist, opravljena je bila le ena hišna preiskava.
Podelitev frekvenc Tušmobilu je v javnosti odmevala februarja 2011, ko so preiskovalci izvedli več hišnih preiskav, med drugim tudi na sedežu Apeka v Ljubljani in v prostorih Tušmobila. Ljubljanski kriminalisti so predkazenski postopek vodili od marca 2010 do oktobra 2011, sodna preiskava pa je bila uvedena junija 2013. Po končani preiskavi je tožilstvo marca 2015 vložilo obtožbo, zoper katero so bili vloženi ugovori, ki pa jih je zunajrazpravni senat zavrnil.
V Tušmobilu so v času preiskav poudarjali, da zanjo ni nobenega razloga, saj so frekvence pridobili na podlagi zakonitega postopka, ki se je začel s pozivom v uradnem listu, na katerega so se imeli možnost prijaviti vsi zainteresirani. Menili so še, da je po drugi strani decembra leta 2006 Mobitel brezplačno prejel UMTS frekvence mimo vseh predpisanih zakonitih postopkov in brez razpisa.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.