Inšpektorji za varno hrano so v posebnem nadzoru nad prodajo nepakiranega sadja in zelenjave med majem in julijem med drugim izrekli 17 odločb o začasni prepovedi prometa. Pri 83 zavezancih so opravili 132 pregledov, največ kršitev označevanja pa odkrili pri družbah z omejeno odgovornostjo, veliko manj pri samostojnih podjetnikih.
Sledljivost ni bila zagotovljena kar pri polovici pregledanih prodajalcev marelic, pri češnjah v 28 odstotkih, pri jagodah v 20 odstotkih in pri špargljih v 19 odstotkih, je razvidno iz poročila, ki so ga objavili na spletni strani uprave za varno hrano.
Marelice so bile neskladno označene kar v 80 odstotkih pregledanih prodajnih mestih, češnje v 35 odstotkih primerov, jagode v 28 odstotkih primerov in šparglji v 26 odstotkih. Neskladno poreklo pa so inšpektorji zaznali pri 70 odstotkih primerov prodaj marelic, v 30 odstotkih prodaj češenj in špargljev ter v 29 odstotkih primerov prodaj jagod.
Glede na vrsto organiziranosti so inšpektorji največ nepravilnosti ugotovili pri družbah z omejeno odgovornostjo, in sicer 22 tako pri splošnem označevanju kot pri označevanju porekla ter 13 primerov nepravilnosti pri sledljivosti. Tovrstne nepravilnosti so odkrili le pri treh samostojnih podjetnikih, tako pri splošnem označevanju kot pri označevanju porekla ter v dveh primerih nepravilnosti pri sledljivosti.
Inšpektorji v poročilu ugotavljajo, da "so posamezni primarni pridelovalci razvili goljufive prakse prekupčevanja s sadjem in zelenjavo in jim lastna pridelava služi le za krinko izvajanja dejanskega trgovanja".
Inšpektorji inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so opravili poostren nadzor nad označevanjem nepakiranega sadja in zelenjave na stojnicah in tržnicah. Ugotavljali so, v kakšnem obsegu se pojavljajo zavajanja glede splošnega označevanja svežega sadja in zelenjave, predvsem glede navedb porekla in sledljivosti.
17 odločb o začasni prepovedi prometa
Inšpektorji so izrekli ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnostih v upravnih inšpekcijskih odločbah v 22 primerih. Od tega je bilo 17 odločb o začasni prepovedi prometa. Uvedenih je 34 prekrškovnih postopkov.
V posebnem nadzoru je bilo obravnavanih 83 zavezancev. Izvedenih pregledov je bilo 132, ker so nekateri zavezanci prodajali na več lokacijah hkrati in/ali več dni zapored.
V nadzoru, ki so ga izvajali od 1. maja do 1. julija letos, je sodelovalo 30 inšpektorjev. V posebni nadzor so bili vključeni vsi vpleteni v verigo, od pridelovalca do prodajalca. Nadzor so inšpektorji začeli pri prodajalcih in so ga, če je bilo potrebno za razjasnitev dokazov v postopku, nadaljevali pri pridelovalcu na mestu pridelave.
Pregledi so bili ciljno usmerjeni v najbolj tvegane pridelke za spomladanski čas – to so jagode in šparglji ter češnje, ki jih že tradicionalno pridelujejo v Goriških Brdih. V kolikor so bile na razpolago še druge vrste sadja ali zelenjave, zlasti marelice, breskve in drugi zgodnji pridelki, pa so inšpektorji pregledali tudi te. Pregledovali so stojnice v večjih krajih po Sloveniji.
Preverjali tudi, če prodajalci sadje in zelenjavo kupujejo na veletržnicah v Italiji
Ker je obstajal sum, da prodajalci sadja in zelenjave to kupujejo na veletržnicah v Vidmu in Trstu v sosednji Italiji, so inšpektorji z namenom prepoznavanja prodajalcev, zbrali podatke o avtomobilih slovenskih registracij, ki so med 3. in 6. uro zjutraj obiskali te tržnice (grosiste). Prav tako se inšpektorji želeli prevetriti ali primarni pridelovalci kupujejo sadje in zelenjavo na veletržnici v Ljubljani. V ta namen so izvedli popis avtomobilov, ki so odpeljali iz diskonta in jih primerjali z dostavnimi avtomobili prodajalcev na mestnih tržnicah in na drugih prodajnih mestih.
V poročilu so inšpektorji navedli tudi nekaj primerov nedovoljenih praks. Pri enem izmed primarnih pridelovalcev češenj so ugotovili, da ima dva kombija za prevoz sadja in zelenjave ter da je reden obiskovalec veletržnic v Italiji. V času akcije je s češnjami zalagal različne prodajalce. Inšpektorji so pri tem opravili vzorčenje češenj na prodajnem mestu in ugotovili, da so bile češnje tretirane s fitofarmacevtskim sredstvom, ki v Sloveniji sploh nima dovoljenja za uporabo. Uvedli so prekrškovni postopek.
Ugotovili so tudi, da so večkratni kršitelji podjetja, ki se primarno ukvarjajo s povsem drugimi dejavnostmi, na primer gradbeništvom in prodajajo sadje in zelenjavo na povsem neorganiziranih prodajnih mestih. Nekatere izmed teh podjetij imajo v Sloveniji celo samo poštni nabiralnik.
Zabeležili so primer, kjer je prodajalka (najeta študentka) po posredovanju inšpektorja dopoldne pravilno označila poreklo. Ko je isto stojnico popoldne pregledal tržni inšpektor, je ponovno ugotovil napačno oznako porekla.
Najbolj kritična ostaja prodaja na stojnicah izven tržnic in na večjih mestnih tržnicah.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.