Rdečih terjatev v NLB za približno 1,5 milijarde evrov
Vlada se je seznanila s skrbnim pregledom NLB, ki je pokazal, da je najslabših ali t. i. rdečih terjatev v banki za približno 1,5 milijarde evrov. V oddaji 24UR so razkrili, katera podjetja so tisti največji dolžniki, ki verjetno svojih obveznosti ne bodo povrnili.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Več videovsebin
-
Iz 24UR: Komu je NLB dajala najbolj rizične kredite?
02:25 -
Iz 24UR: Kdo je kriv za neskončno črno luknjo?
02:27 -
Iz 24UR: Slabih kreditov v NLB za 1,5 milijarde
03:30 -
Iz SVETA: Slabe kredite NLB bo reševal novi Slovenski državni holding
02:27 -
Iz SVETA: Največ težav povzročajo tajkunska posojila
01:00 -
Iz 24UR ZVEČER: Rdečih kreditov NLB za 1,5 milijarde
01:59
Šušteršič je povedal, da je skrbni pregled opravila European Resolution Capital Fund, da ga je plačala banka, naročili pa lastniki. Pri tem je sodelovala tudi Evropska komisija, saj bo ta morala potrditi prenos slabih terjatev banke, če in ko bo do tega prišlo.
Ocene skrbnega pregleda v NLB kažejo, da je najslabših ali t. i. rdečih terjatev v banki za približno 1,5 milijarde evrov, je po današnji seji vlade povedal finančni minister Janez Šušteršič. Za tretjino so bile rezervacije že oblikovane, za tretjino pa jih je po mnenju izvajalcev skrbnega pregleda možno unovčiti iz zavarovanj, vezanih na posojila.
Tako bi banka do konca leta 2013 potrebovala do največ 500 milijonov evrov dodatnega kapitala, je pojasnil minister. Dodal je, da so v pregledu podobno kot pri obremenitvenih testih opredelili več gospodarskih scenarijev. Omenjenih pol milijarde evrov je tako višina dodatnega kapitala, ki bi ga banka potrebovala v najslabšem primeru. Po osnovnem scenariju bi po ministrovih besedah zadoščala že nedavna dokapitalizacija.
Ta namreč ni znašala le 382,9 milijona evrov, kolikor so prispevali država, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, temveč je banka z lastnimi ukrepi sprostila dodatni kapital. Skupno povečanje kapitala je tako dejansko znašalo 500 milijonov evrov.
(Foto: Damjan Žibert)
Tri skupine terjatev
Pregled je terjatve banke razvrstil v tri skupine: neproblematične, ki se redno odplačujejo, t. i. rumene terjatve, kjer so zamude pri plačilih, a se ta lahko z ustreznim prestrukturiranjem izvedejo, in t. i. rdeče terjatve, ki se jih najbrž ne bo dalo izterjati.
Vlada se je že minuli teden ukvarjala s tem, kako se spopasti s problematiko slabih terjatev v bankah. Pri tem je tehtala med reševanjem znotraj ali zunaj banke.
Odločila se je za prenos slabih terjatev skupaj z zavarovanji ven iz bank, s čimer jih ne bi bilo treba znova dokapitalizirati. V predlogu zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki ga je vlada danes sprejela, je tako tudi člen, ki omogoča, da se na eno od odvisnih družb holdinga prenesejo slabe terjatve in zavarovanja.
Maksimalno tveganje pri tem je po Šušteršičevih besedah omenjenih 500 milijonov evrov. Ker pa bodo terjatve prenesene po dejanski ekonomski vrednosti in naj bi holding del terjatev izterjal ali pa unovčil velik del zavarovanj, je Šušteršič bolj optimističen. Ocenjuje namreč, da država s tako rešitvijo dobi čas, da se poplača večji del terjatev, izguba pa je na koncu manjša ali je sploh ni.
Druga korist takšne operacije, ki bi bila lahko zaključena do konca leta, pa je, da lahko NLB začne poslovati kot normalna banka in postane zanimiva za vlagatelje, pravi minister. S tem si lahko država povrne dokapitalizacijo, dodaja.
Mercator?
Pri tem je priznal, da bo država prehodno res postala lastnica nekaterih lastniških deležev v podjetjih, kot je na primer Mercator, a ugotovil, da je bila že zdaj posredno lastnica in vsaj v primeru Mercatorja odločitev o prodaji ni bila izključna odločitev NLB.
Vlado sicer čaka še priprava podrobnega načrta sanacije bančnih bilanc, da bo ta v sladu z evropsko zakonodajo. Zatrdil je, da se bodo pri tem zgledovali po izkušnjah iz Irske in Španije.
V NKBM skrbni potek še poteka
Šušteršič je dejal, da v drugi največji slovenski banki, Novi Kreditni banki Maribor, skrbni pregled že poteka na podoben način, izvedli pa naj bi ga tudi v Abanki. Minister poleg tega pričakuje še poročilo od Banke Slovenije. Ta je vladi poslala preliminarne podatke o slabih terjatvah na podlagi ankete med bankami. Minister sicer ni želel tvegati ocene obsega slabih terjatev za celotni bančni sistem.
Na vprašanje o precejšnjih razlikah v ocenah skrbnega pregleda in Banke Slovenije glede obsega problematike slabih terjatev je Šušteršič dejal, da te razlike niti niso tako velike. Je bil pa skrbni pregled po njegovih besedah precej natančnejši, a ob tem tudi bolj konservativen od ocen samega vodstva NLB. Prvi mož banke v odstopu Božo Jašovič je tako govoril o treh milijardah evrov slabih terjatev.
Skrbni pregled v NLB sicer po ministrovih navedbah omogoča tudi ugotavljanje odgovornosti za dejanja, ki imajo značilnosti kaznivih dejanj. Vlada je že pozvala vse organe, naj se vključijo v forenzični pregled v banki, ki bo potekal v naslednjem koraku.
(Foto: Damjan Žibert)
Žerjav in Erjavec izredno kritična
V oddaji 24UR so ekskluzivno razkrili, katerim podjetjem je NLB dala najbolj rizične kredite. Na koalicijskem sestanku pred današnjo sejo vlade, na kateri so obravnavali zakon o državnem holdingu, je bila vroča tema pregled stanja v NLB. Predsednik SLS Radovan Žerjav je po sestanku dejal, da bo predlagal revizijo v NLB, saj se podatki pregleda v NLB in Banke Slovenije močno razlikujejo.
Razlike v številkah, ki jih dobivajo od Banke Slovenije, so namreč od številk iz skrbnega pregleda v NLB milijarde narazen, je pojasnil Žerjav. "Številke, ki jih dobivamo na mizo, z ene strani od Banke Slovenije, z druge skozi ta skrbni pregled, strižejo, da je to nemogoče in na osnovi takih številk, ki so tako narazen, vlada ne more resno in odgovorno odločati o tem," je še dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Priznal je, da gre za razlike v milijardah.
"Vlada potrebuje in hoče vedeti, koliko je kreditov, ki jih NLB ne bo dobila in nikoli videla, kdo je to dobil in koliko," je v izjavi novinarjem dejal predsednik SLS. Sprašuje se, ali podatke o dejanskem stanju v NLB morda kdo skriva in zakaj. Po njegovih besedah je naročnik skrbnega pregleda sicer NLB in ga tudi plačuje, izvajalec pa neko tuje podjetje.
Banka Slovenije bi morala, tako Žerjav, poznati natančno stanje teh kreditov, ker je ona regulator in skrbi za finančno stabilnost slovenskega bančnega in finančnega sistema. Pričakoval bi, da če vlada po telefonu pokliče guvernerja, da "v roku 24 ur dobi podatke". Pojasnil je še, da je predsednik vlade Janez Janša večkrat poklical guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca in čakal nekaj mesecev, da "je dobil vsaj neke približne podatke".
Kljub temu da še nimajo podatkov glede NLB, je po Žerjavovem mnenju mogoče ustanoviti holding za upravljanje državnega premoženja. Ko bodo holding ustanovili in želeli prenesti slabe terjatve iz NLB v enega od skladov tega holdinga, pa morajo imeti vse podatke.
Erjavec: Megleno stanje
Erjavec želi izvedeti, kdo je dobil posojilo, kakšna je višina posojila, kako je zavarovan in kdo ga je odobril. Teh podatkov v skrbnem pregledu, ki so ga v sredo dobili, namreč ni, je vnovič pojasnil.
Do pregleda v NLB je bil vnovič oster predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki pa je odgovornost za to, da konkretnih številk še vedno nimajo, pripisal ministru za finance Janezu Šušteršiču. "Velik problem ministra za finance je to, da nam ne more dati teh podatkov. To je njegov in ne naš problem," je poudaril Erjavec. Dodal je, da si ne predstavlja, kako bo Šušteršič kot minister za finance reševal bančni sistem, zlasti bilance državnih bank, če ne ve, kakšno je stanje v bankah.
Predsednik DeSUS je sicer potrdil tudi navedbe Žerjava, da se številke glede stanja v NLB ne ujemajo, "kar kaže na to, da imamo tukaj megleno stanje".
Povezani članki
Glasuj
Komentarjev: 1234
WikiX
14.07.2012 06:46:38
Zgodovina kapitalizma je v veliki meri zgodovina filozofije, nova ideologija je spreminjala vrednote, te pa načine življenja, medčloveške odnose in rabo tehnologije. Včasih je bilo vse od najmočnejšega, vse do 18.stoletja in Francoske revolucije, ko so obglavili vse kralje, cerkev in veleposestnike. Šele prerazdeljevanje moči in zemlje je omogočilo, da so lahko začeli tudi vsi ostali izkoriščati dobrine civilizacije in se je lahko začel kapitalizem, v katerem so ljudje naenkrat videli rešitev za konec siromaštva, lakote in vojn. Lahko si le predstavljamo, kakšno navdušenje je takrat prevzelo ljudi, ki so pravkar zrušili dva najbolj neučinkovita razreda, plemstvo in cerkev, kakšno vero jim je vzbujala prosta menjava dobrin na trgu in plemenitenje osebnega kapitala, ko so bili dan pred revolucijo le brezpravni sužnji, brez osebne lastnine. Idejo o enakosti, svobodi in bratstvu med vsemi, je povzel takrat tudi Ameriški predsednik Jefferson, oče Ameriške Ustave, Jeffersonove demokracije, ustanovitelj in predsednik takrat največje Demokratično republikanske stranke. Ja, konec 18.stoletja so bili republikanci in demokrati še eno.
Marx je 30 let kasneje opazil, da je nekaj hudo narobe s kapitalizem ni prinesel obljubljene svobode, enakosti in bratstva, ravno nasprotno, v Japitalu je natančno opisal, zakaj kapitalizem tudi nikoli ne bo mogel pomagati ljudem, da dosežejo te višje cilje, ker je že v temeljih zgrešen, temveč si bo treba izmisliti nekaj novega. To je tudi razlog, da danes v Ameriki nikjer ne učijo marxizma v šolah, učijo ga le na posebnih programih univerz in ga le omenjajo med študijem zgodovine ter drugih humanističnih ved, saj teorija dela ljudi živčne in agresivne. Kako sta si lahko dva enaka, če eden cel dan dela, drug pa poležava? Kako je lahko človek svoboden, če pride zgaran domov le spat? Kakšno bratstvo je to, če je nekomu lahko fino edino, kadar zanj delajo njegovi bližnji? Marx se je zato skregal z vsemi filozofi tistega časa, po obrambo se je zatekel k Heglu, ki je preprosto trdil, da so vsa nasprotja na vsetu le razredni boji med skupinami ljudi, ki različno vidijo stvari. Pravzaprav lahko vsi skupaj buljimo v neko stvar in jo bo vsakdo videl nekoliko različno, ker pa bo vsakdo branil svoj pogled, za katerega domneva, da je edini resničen in pravilen..., ojoj, eni ljudje morajo prevladati nad drugimi. Zato recimo eni verniki v edinega Boga ubijajo druge. Ker stvari ne vidimo enako, tudi ni mogoče, da bi se moški in ženska kdaj popolnoma strinjala glede nečesa, recimo kaj je ljubezen, čeprav sta lahko celo življenje zaljubljena. Je velika žlica mala zajemalka, s čim se bolj spodobi jesti, z žlico ali zajemalko, imajo take primerjave med različnimi stvarmi sploh kak smisel?
Marx je 30 let kasneje opazil, da je nekaj hudo narobe s kapitalizem ni prinesel obljubljene svobode, enakosti in bratstva, ravno nasprotno, v Japitalu je natančno opisal, zakaj kapitalizem tudi nikoli ne bo mogel pomagati ljudem, da dosežejo te višje cilje, ker je že v temeljih zgrešen, temveč si bo treba izmisliti nekaj novega. To je tudi razlog, da danes v Ameriki nikjer ne učijo marxizma v šolah, učijo ga le na posebnih programih univerz in ga le omenjajo med študijem zgodovine ter drugih humanističnih ved, saj teorija dela ljudi živčne in agresivne. Kako sta si lahko dva enaka, če eden cel dan dela, drug pa poležava? Kako je lahko človek svoboden, če pride zgaran domov le spat? Kakšno bratstvo je to, če je nekomu lahko fino edino, kadar zanj delajo njegovi bližnji? Marx se je zato skregal z vsemi filozofi tistega časa, po obrambo se je zatekel k Heglu, ki je preprosto trdil, da so vsa nasprotja na vsetu le razredni boji med skupinami ljudi, ki različno vidijo stvari. Pravzaprav lahko vsi skupaj buljimo v neko stvar in jo bo vsakdo videl nekoliko različno, ker pa bo vsakdo branil svoj pogled, za katerega domneva, da je edini resničen in pravilen..., ojoj, eni ljudje morajo prevladati nad drugimi. Zato recimo eni verniki v edinega Boga ubijajo druge. Ker stvari ne vidimo enako, tudi ni mogoče, da bi se moški in ženska kdaj popolnoma strinjala glede nečesa, recimo kaj je ljubezen, čeprav sta lahko celo življenje zaljubljena. Je velika žlica mala zajemalka, s čim se bolj spodobi jesti, z žlico ali zajemalko, imajo take primerjave med različnimi stvarmi sploh kak smisel?
WikiX
14.07.2012 06:46:51
Problem je v človeški podzavesti, kako se zavedno manipulira z različnimi kategorijami ljudi, z javnimi uslužbenci se že ukvarja doktor Efigenija, če hočemo razumeti naše bančništvo oziroma družbo, pa potrebujemo torej še strokovnjaka za Hegla. A kdo pozna koga, je kdo v Sloveniji to študiral, kaj pa oni Žižek, se spozna še na kaj drugega kot Stalinizem, pozna še kake druge oblike organizacije družbe, delitev dela, presežki proizvodnje, distribucija dobrin, dodana vrednost, pa to?
Django
14.07.2012 03:17:51
Ja ce so v Glavnem Tajkuni in Cerkev tisti ki so dobili najvecje Vsote Denarja potem sploh ni problemov tega denarja dobiti nazaj,Saj je znano da recimo Bavcar Zidar Srot in njim podobni Tega denarja niso nikamor v Industrijo vlagali torej ta denar nekje mora biti le trbe je temeljito preiskavo naj Ti Postenjaki lepo za vsak Cent prikazejo od kot jim in njihovim Druzinam ter Zlahti denar za vse kar imajo in ce so racuni Cisti naj Ostane za kar pa jih ni se jim pa vse vzame in se Denar vrne nazaj Banki,le da tisti Prijatelj nesposobni,Menandzer na Banki mora tudi v to preiskavo in tudi on naj dokaze od kot mu ves ta silni denar verjetno v Svici.
Kar pa Zadeva Cerkev pa nerabimo kaj dosti Govoriti,
Naj Vsemogocni Gospot Sustar pove od kot mu ves denar,? Cerkev ki naj bi bila dom vernikov! ki prinasajo iz svoje uboge pokojnine denar vsako Nedeljo v opfer, pa pomoc drzave in kaj vem kaj se vse ne pa vse tisto ki je kao Njihovo ki so v prejsnjem 19 in v 18 stoletju na prevaro vzeli vernikom, in sedaj spet dobivajo nazaj je se en dokaz da Cerkev se nikoli ni prisla na posten nacin do bilo kaksnehga premozenja. Temvec vedno z prevaro, in potem imajo pa se Obraz da skrivajo v svojih vrstah Zupnike ki so posiljevali Otroke in kaj vem kaksne pedofile se nimajo med svojimi,povrhu vsega pa hocejo se se v Politiko v mesavati.
Ja Dragi Rojaki Dokler bomo Imeli Take Ljudi Na Oblasti je Sprememba v Sloveniji enostavno nemogoca.
Kar pa Zadeva Cerkev pa nerabimo kaj dosti Govoriti,
Naj Vsemogocni Gospot Sustar pove od kot mu ves denar,? Cerkev ki naj bi bila dom vernikov! ki prinasajo iz svoje uboge pokojnine denar vsako Nedeljo v opfer, pa pomoc drzave in kaj vem kaj se vse ne pa vse tisto ki je kao Njihovo ki so v prejsnjem 19 in v 18 stoletju na prevaro vzeli vernikom, in sedaj spet dobivajo nazaj je se en dokaz da Cerkev se nikoli ni prisla na posten nacin do bilo kaksnehga premozenja. Temvec vedno z prevaro, in potem imajo pa se Obraz da skrivajo v svojih vrstah Zupnike ki so posiljevali Otroke in kaj vem kaksne pedofile se nimajo med svojimi,povrhu vsega pa hocejo se se v Politiko v mesavati.
Ja Dragi Rojaki Dokler bomo Imeli Take Ljudi Na Oblasti je Sprememba v Sloveniji enostavno nemogoca.
WikiX
14.07.2012 01:35:25
Zanimivo se mi zdi tudi, kako so nas spet zavedli z zgodbo o prekomernem dokapitaliziranju, ki so prejšnja desetletja povsem neopazno šle mimo javnosti, ker so bili manjkajoči krediti precej nižji, a konstantni. Kako bi se lahko sicer zapufali iz skoraj nič na več deset milijard evrov, saj smo imeli svoj kapital, ki ni šel več v Beograd? Finta je v tem, da kapital nikamor ne izgine, vsi ki so jemali kredite, ta denar še vedno imajo, le poslovne izkaze so priredili tako, da zgleda, kot da je denar izginil in imajo le praznino. Ampak to ni res, kapital so vložili v poslovne načrte, dobiček pa razdelili svojim družinskim članom in prijateljem, za razne stroške, pri čemer so za vsak ciklus prikazali neko izgubo. Je mogoče tako kaj bolj jasno, kaj nam ta nedotakljiva oligarhija, na dosmrtni oblasti dela? Zakaj se to komu zdi čudno, naša tajnamilica je prislušđkovala in preiskovala le na sto tisoče lastnih državljanov, za katere ni vedela, če so še za tako Slovenijo, nihče ne podvomi v naš poslovni sistem, ki vedno zagoni več kot zasluži, ker je to edini način, da legalno skrijejo denar. Več deset tisoč evrov za toaletni papir je na primer lep primer, ampak to je le vrh ledene gore. Ha, pa smo našli naše izgubljene kredite, tako, zdaj lahko ukinejo brutalne varčevalne reforme in vrnejo socialne transferje, treba si bo nekaj izmisliti, kam bomo z denarjem!
WikiX
13.07.2012 21:01:52
Če bi nam takoj po osamosvojitvi kdo ukradel nekaj milijard evrov, bi mu napovedali vojno.
Erman Franjo
13.07.2012 20:09:27
sedaj, ko so našli podjetja, ki dolgijejo, pač sledi iizterjava. lastnikom podjetij zarubit vse in prodat na dražbi, če ne bo dovolj pa še zpor z prisilnim delom. mislim, da je ta obrazložitev dovolj enostavna, da tudi bančniki in politiki lahko razumejo.
Django
14.07.2012 03:19:43
Bancniki verjetno bol tesko ker so sami umasani zraven in verjetno tudi dobro napolnili svoje zepe.
odpisan2x
13.07.2012 19:48:13
bravo ,pop-po poračanju financ hoče banka vložiti tožbo-dobr ste jih zrihtal tistemu ki je podatke doastavil, dam za pir komplet banko bi pa sunil v rit
tarzan nad samotnim breznom
13.07.2012 18:10:46
Za sedanje stanje ni nihče drug kriv kot JJ. Kdaj se je začelo in kdo so akterji, pa lahko vidite, če preberete "Koalicija proti Gaspariju"
HooplaToopla
13.07.2012 17:15:38
Jaz pa pred desetimi leti nisem mogel več odplačevati kredita za pralni stroj in TV v vrednosti 1000 mark.
Danes sem jim pa baje dolžan že okrog 3.000 evrov. In ne bo nikoli zastaralo.
Ampak dobili ne bodo nič, ker sem se odločil, da bom do smrti vlekel socialno, delal pa na črno za keš.
Danes sem jim pa baje dolžan že okrog 3.000 evrov. In ne bo nikoli zastaralo.
Ampak dobili ne bodo nič, ker sem se odločil, da bom do smrti vlekel socialno, delal pa na črno za keš.
