Polanec: Naše banke same niso naredile matematičnega dela, kaj šele korupcijskega

Stresnih testov Evropske centralne banke (ECB) in Evropske bančne agencije (Eba) ni prestalo 25 evropskih bank, kažejo danes objavljeni rezultati finančnega pregleda 130 pomembnih bank v območju evra.

Med 25 bankami, ki niso uspešno prestale stresnih testov, so sicer tri grške banke, dve slovenski, devet italijanskih, ena portugalska, ena irska, ena francoska, ena španska, ena nemška in tri ciprske. Testov nista prestali tudi dve belgijski in ena avstrijska banka.

Od bank, ki testa na podlagi stanja ob koncu leta 2013 niso prestale, jih je sicer 12 v letošnjem letu že okrepilo kapital z dodatnimi 15 milijardami evrov, navaja ECB v sporočilu za javnost. Preostale banke bodo morale svoj kapital okrepiti v prihodnjih šestih do devetih mesecih.

Vse banke zunaj območja evra, za katere je v sodelovanju z ECB teste opravila Evropska bančna agencija (Eba), so teste uspešno prestale. Eba je danes objavila rezultate stresnih testov za 123 bank iz držav EU. Poleg držav z evrom so bile v njene teste vključene tudi banke iz nekaterih držav, ki niso članice evra, in sicer Velike Britanije, Danske, Švedske, Norveške, Madžarske in Poljske. Strokovna javnost je bila še posebej pozorna na rezultate britanskih bank, saj so bile v pregled vključeni štirje evropski bančni velikani - Royal Bank of Scotland, HSBC, Barclays in Lloyds.

Banke NLB, NKBM in SID banka imajo po osnovnem scenariju kapitalski presežek (kapitalski presežek vseh treh bank po osnovnem scenariju znaša 754,7 milijonov evrov), po neugodnem scenariju pa bi konec leta 2016 NLB in NKBM izkazovali kapitalski primanjkljaj v višini 65 milijonov evrov.

SID banka bi tudi po neugodnem scenariju izkazovala kapitalski presežek, kažejo danes objavljeni testi Evropske centralne banke. "To pomeni, da se je poslovni model SID banke v povezavi z upravljanjem s tveganji, katerim se izpostavlja pri svojem poslovanju, izkazal za dovolj robustnega, da na kratek in srednji rok ne bodo potrebne dokapitalizacije s strani lastnika," so takoj po objavi sporočili iz banke.

Predsednik uprave SID banke Sibil Svilan pa je dejal, da je pregled tako pokazal "kapitalsko trdnost banke, ki je kljub svoji specifičnosti na ta način bistveno prispevala k povečanju zaupanja v slovenske banke". SID banka po njegovih besedah posluje uspešno in kreditira slovensko gospodarstvo. "Vendar zmanjšuje svojo bilanco in zmanjšuje kreditiranje v skladu z anticikličnim delovanjem slovenskega bančnega sistema," je dodal.

Posledic za davkoplačevalski denar ne bo

Objava rezultatov pregleda bank v evrskem območju je po besedah guvernerja Banke Slovenije (BS) Boštjana Jazbeca za slovenski bančni sistem pokazala, da posledic za davkoplačevalski denar ne bo. "Pokazalo pa se je, da so bili lanski ukrepi zgolj potreben, ne pa tudi zadosten pogoj za dokončno okrevanje bančnega sistema," je dejal.

Cilji pregleda banke s strani ECB so bili spodbuditi preglednost in odpraviti pomanjkljivosti sistema ter zgraditi zaupanje v bančni sistem, je povzel.

Pregled pa je potrdil, da so bili lansko očiščenje bank in dokapitalizacije izvedene v minimalni zadostni višini. "Za dolgoročno izboljšanje, zagon kreditiranja in gospodarske rasti pa bodo potrebni ukrepi na področju lastniškega, poslovnega in finančnega prestrukturiranja realnega sektorja," je opozoril.

V NLB so, kot so zapisali na spletni strani Banke Slovenija, že sprejeli ukrepe. "Učinki prestrukturiranja v letošnjem letu so izboljšali dobičkonosnost, tako da bo banka ugotovljeni kapitalski primanjkljaj pokrila z zadržanimi dobički," so navedli.

Tudi NKBM je z ukrepi v letu 2014 - testi so bili opravljeni po podatkih s konca leta 2013 - izboljšala dobičkonosnost, tako da bo ugotovljen kapitalski primanjkljaj pokrila z zadržanimi dobički, so dodali na Banki Slovenije.

Medja: Pomembno je prestrukturiranje gospodarstva

"ECB v svojem poročilu že ugotavlja, da je banka ukrepi, ki so izboljšali dobičkonosnost, in dobičku, predvidenem v letošnjem letu, že oz. bo pokrila to razliko," je po objavi rezultatov dejal predsednik uprave NLB Janko Medja.

Medja je ob tem že razkril najnovejše rezultate o poslovanju NLB. Skupina NLB v letošnjih devetih mesecih ustvarila 47,9 milijona evrov čistega dobička. Lani v tem času je izkazovala 293,5 milijona evrov izgube. Dobiček pred rezervacijami je dosegel 158,2 milijona evrov, v enakem obdobju lani 59,7 milijona evrov.

Poslovni rezultati po uspešno izpeljanih postopkih državne pomoči ob koncu leta 2013 so utrdili položaj banke in zagotovili njeno večjo odpornost na izzive poslovnega okolja, kar vključuje tudi sposobnost, da vzdrži tako zaostrene razmere, kot so vsebovane v predpostavkah neugodnega scenarija celovite ocene, so poudarili v največji banki v Sloveniji, ki je od konca lanskega leta v popolni državni lasti.

Medja je tako kot vodilni v Banki Sloveniji opozoril, da je v prihodnje v državi "prestrukturiranje gospodarstva izrednega pomena". "Vsak dan se ukvarjamo s tem, a po našem mnenju še premalo: vse institucije in tudi sama podjetja se morajo ukvarjati s poslovnim prestrukturiranjem gospodarstva, ne le finančnim," je izpostavil.

Le to bo preprečilo, da se neugodni scenarij makroekonomskih gibanj letos in v prihodnjih dveh letih, na podlagi katerega je bil primanjkljaj banke sploh izračunan, ne bo uresničil, je še dodal. Ta je bil za Slovenijo na splošno zelo neugoden, saj je za vsa tri leta predpostavljal, da bo država v recesiji.

Hauc: Lansko leto je bilo najbrž najzahtevnejše v zgodovini banke

Predsednik uprave NKBM Aleš Hauc pa je dejal, da je bilo lansko leto - testi so upoštevali podatke ob koncu leta 2013 - verjetno najzahtevnejše obdobje v zgodovini banke.

"Mi smo kot dober gospodar kapitalsko prilagoditev, ki izhaja iz skrbnega pregleda, že upoštevali pri oblikovanju dodatnih slabitev v letu 2014. Tako dosledno izpolnjujemo zaveze iz programa prestrukturiranja, med katerimi je tudi zniževanje tveganju prilagojene aktive," je dejal Hauc.

Pozitivni poslovni rezultati v letu 2014 kažejo na to, da je banka na pravi poti, dodajajo v NKBM. Na ravni skupine so v prvem polletju ustvarili 20 milijonov evrov. Banko je konec lanskega leta dokapitalizirala država, sledil je prenos pomembnega dela slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank, dejavne pa so tudi lastne strokovne službe banke za upravljanje tveganih terjatev.

Nadaljevali bodo prestrukturiranje matične banke in skupine, katerega cilj je med drugim izboljšanje kakovosti portfelja in poslovnih procesov, vitkejša organizacijska struktura, stroškovna učinkovitost in še večja usmerjenost h komitentom, pri čemer bodo dali prednost financiranju družb z dobrimi poslovnimi modeli in perspektivnih projektov, obenem pa upravljanju tveganj pred rastjo. Poudarjajo, da je NKBM visoko likvidna in stabilna banka, vloge njenih varčevalcev so varne, njeno poslovanje pa bo tudi v prihodnje nemoteno.

Polanec: predviden najslabši scenarij je preveč negativen

Ekonomist Sašo Polanec je po objavi rezultatov ocenil, da ti "ne kažejo nič takega, kar bi pomenilo prilagajanje za slovenske davkoplačevalce". 

Scenarij, ki ga je ob izvedbi testov ECB predvidela za Slovenijo, je preveč negativen, je še ocenil Polanec. Takšnih padcev ni pričakovati. A to ne pomeni, da tovrstni pregledi niso koristni, je dejal.

"Škoda, da stresnih testov in takega načina delovanja ni bilo že pred krizo," pravi Polanec. Nekaj podobnega so centralne banke sicer izvajale, a premalo sistematično. "Mislim, da so te vaje na dolgi rok koristne," izpostavlja ekonomist. Tak način ocenjevanja bančnih portfeljev bo namreč na dolgi rok preprečil kopičenje slabih kreditov.

Sicer pa razmere v slovenskih bankah Polanec trenutno ocenjuje kot zadovoljive in dodaja, da so slovenske banke sedaj dovolj kapitalizirane. Kar se tiče obsega kreditiranja pa poudarja, da so imele banke prej za posojanje preveč ohlapne standarde in so jih še prepozno zaostrile. "Škoda je, da jih nismo že prej - na ta način bi preprečili, da bi prišlo do takšnega obsega slabih kreditov," izpostavlja.

Če bi imeli tudi pri nas pred krizo na voljo tako podrobne informacije o portfelju bank, bi Banka Slovenije posameznim bankam lahko naprtila višje kapitalske zahteve in s tem blokirala obseg kreditiranja. "Centralna banka bi morala opaziti rast obsega kreditiranja v letih 2004, 2005 in dvigniti kapitalske zahteve," pojasnjuje Polanec. Na ta način bi delovala proticiklično, kar bi bilo dobrodošlo.

"Pravzaprav bi to morale početi banke same, a je očitno, da pri napovedovanju, kdo ne bo vrnil kredita, niso bile aktivne in so na sploh ravnale pod kritiko," je kritičen ekonomist. Naše banke tako niso naredile niti matematičnega dela, "da korupcijskih zadev sploh ne omenjam",  zaključuje.

Arhar rahlo presenečen

Zahteva po dodatnih 65 milijonih evrov za NLB in NKBM je po mnenju predsednika Združenja bank Slovenije Franceta Arharja manjše presenečenje, je dejal za STA.

Kot je poudaril Arhar, je Slovenija edina država, ki je podobno oceno kakovosti premoženja bank doživela že konec lanskega leta. Ocenjevanje na sedanjih stresnih testih se je tako izvajalo le tri mesece po zadnjem pregledu, premoženje in njegova struktura v bankah pa se tako nista pomembneje spreminjala.

Spomnil je tudi, da tako sta NLB kot NKBM ob koncu lanskega leta po prenosu terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in dokapitalizaciji izkazovali visoko kapitalsko ustreznost.

Arhar je izpostavil še, da se je v zadnjih četrtletjih tudi slovensko gospodarstvo po dolgem času končno začelo prebujati. To so ugotavljale inštitucije tako doma kot v tujini - nazadnje je ocene navzgor popravil Mednarodni denarni sklad (IMF).

Sicer pa prvi mož Združenja bank Slovenije svari, da sedaj vsi pričakujemo, da bodo banke dale nov zagon gospodarstvu s kreditno rastjo. "A moramo biti previdni," opozarja. "Tisti, ki poslujejo dobro, denarja več ali manj ne potrebujejo. Tistim, ki ne gre dobro, pa banke seveda ne morejo pomagati z novim denarjem. Običajno so namreč prezadolženi," izpostavlja.

Zato je nujno, da se ob sanaciji bank sanira še tisti del gospodarstva, ki ima na tujih trgih konkurenčen produkt. "Tu pa bo nujno sodelovanje lastnikov, države in seveda tudi samih bank, ki so v večini primerov največje upnice," poudarja Arhar.

Rezultate stresnih testov pa pozitivno ocenjujejo tudi na evropskem nivoju, je povedal Arhar, ki je danes že opravil telefonsko konferenco s kolegi iz Evropske bančne zveze. "Ocenili smo, da je evropski bančni sistem robusten in močan. Pregled je pokazal tudi, da so bile ocene za nekatere trge preveč kritične in nerealne," je poudaril.

Evropski bančniki tako ocenjujejo, da bi bančni sektor v prihodnje lahko pomagal gospodarstvu s financiranjem. V Evropi namreč banke pokrivajo od 75 do 80 odstotkov vseh finančnih potreb gospodarstva. Vendar pa opažajo tudi, da je pomanjkanje kreditnega povpraševanja prisotno v večini evropskih držav.

Kaj pomenijo stresni testi?

Evropska centralna banka (ECB) je za posamezno banko objavila podrobne rezultate pregleda kakovosti sredstev ob koncu leta 2013, rezultate obremenitvenih testov po osnovnem in negativnem makroekonomskem scenariju, ki so bili narejeni na podlagi izsledkov omenjenega pregleda sredstev, ter njen skupni ugotovljeni kapitalski presežek ali primanjkljaj po negativnem scenariju.

Posamezna banka je test opravila, če je bila njena kvota najboljšega kapitala oz. navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) v primeru osnovnega scenarija ostala nad osmimi odstotki, v primeru neugodnega scenarija pa nad 5,5 odstotka.

Če testa ni opravila, bo morala v prihodnjih 14 dneh ECB predložiti načrt izboljšanja svoje kapitalske moči. ECB bo dokumente pregledala v naslednjih 14 dneh, zato bo dejanska ocena morebitnega kapitalskega primanjkljaja posamezne banke zares znana šele čez en mesec.

Evropska bančna agencija (Eba), ki je prej opravljala testiranja bank in zadnjega naredila leta 2011, je tokrat naredila samo obremenitvene teste za sodelujoče banke iz EU. Skupaj z ECB sta vajo naredili, da ob uvedbi enotnega bančnega nadzora, ki bo zaživel 4. novembra, ne bi prišlo do kakšnih neprijetnih odkritij.