Subvencije: Brez nagrad, odpuščanj in nadur

Odbor DZ za delo je spremenil in dopolnil predlog zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa. Odbor, ki je v dopolnilih upošteval mnenja zakonodajnopravne službe DZ ter deloma SDS, sindikatov in delodajalcev, je predlog dopolnil z določilom, da zakon ureja delno subvencioniranje polnega delovnega časa s sofinanciranjem plač za polni delovni čas.

Predlog tako določa, da lahko delodajalec, ki kot polni delovni čas določi 36-urni delovni teden, dobi subvencijo za delno sofinanciranje plač v znesku 60 evrov na mesec na delavca.

Odbor je predlog spremenil tudi v delu, ki določa zmanjšanje na 32 ur. Delodajalec, ki bo z reprezentativnim sindikatom (lahko na višji, ne več nujno podjetniški ravni) sklenil dogovor o zagotavljanju dela za krajši delovni čas, vendar ne manj kot 32 ur na teden, bo lahko dobil subvencijo v znesku 60 ur na mesec na delavca za skrajšanje za štiri ure oziroma v znesku, ki je sorazmeren skrajšanju.

Po spremenjenem predlogu bo lahko delodajalec prejel subvencijo, če bo izplačeval plače in poravnaval socialne prispevke za delavce, za katere prejema subvencijo, v poslovnem letu ne bo odpuščal delavcev iz poslovnih razlogov, ne izplačeval nagrad organom upravljanja in nadzora družbe ter ne bo odrejal in izplačeval nadur.

Zahtevek za dodelitev subvencije bo moral vložiti na zavod za zaposlovanje do 30. septembra letos. Zahtevek lahko vloži dvakrat, in sicer enkrat za skrajšanje na 36 ur in enkrat za skrajšanje s 36 na 32 ur.

Delodajalec bo subvencijo prejel od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka za delavce, zaposlene s polnim delovnim časom, in sicer za največ šest mesecev.

Z zavodom bo sklenil pogodbo o subvencioniranju, ki bo med drugim določala višino in način izplačila subvencije, čas prejemanja subvencije, sankcije za kršitve in nadzor nad izvajanjem.

Sankcija za kršitev omenjenih pogojev je vrnitev prejete subvencije oziroma njenega ustreznega dela. Nadzor bo sicer izvajal zavod za zaposlovanje.

'Zakon ne ščiti socialnega položaja delavcev'

Predstavniki delodajalcev so se zavzemali, da bi se iz predloga izločilo določilo o dogovoru z reprezentativnim sindikatom, saj da takšna ureditev, kot je dejal Igor Antauer iz Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov, izloči med 65.000 in 75.000 delavcev, ki niso vključeni v sindikat in v podjetjih, kjer delajo, ni organiziranega sindikata.

Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je opozoril, da zakon ne bo zaščitil socialnega položaja delavcev, saj ne določa, da ne sme priti do znižanja osnovnih plač.

Minister za delo Ivan Svetlik je dejal, da država nima dovolj sredstev, da bi lahko nadomestila celotno znižanje plač (pri prehodu s 40 na 36 ur bi bilo to najverjetneje 10-odstotno). "Za državo je ceneje dajati nadomestilo za določeno število brezposelnih oseb," je dejal Svelik. Dodal je, da država tudi ne more delodajalcem prek zakona zapovedovati, kako naj plačujejo svoje plače.

Povedal pa je, da predlog zakona ohranja polni delovni čas z vsemi pravicami, ki iz tega izhajajo. Po njegovih besedah je sicer višina subvencije preračunana na višino prispevkov, ki jih delodajalec plačuje od povprečne plače na delavca.