Ali imajo naše banke več slabih posojil kot španske?
NLB bo po mnenju ministra Šušteršiča za normalno poslovanje potrebovala mnogo več od predvidenih 400 do 500 milijonov evrov. Medtem naj bi naše banke imele slabih posojil za kar 12 odstokov, španske, ki so na robu propada, pa 8,7 odstotka. Guverner Banke Slovenije pravi, da te številke ne pozna.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Več videovsebin
(Foto: Damjan Žibert)
Skrbni pregled NLB, ki poteka, je eden najbolj natančnih pregledov, kar jih je bilo izvedenih v Sloveniji, ocenjuje finančni minister Janez Šušteršič. Da bo NLB zadostila zahtevam regulatorjev, sicer zdaj najprej potrebuje med 400 in 500 milijoni evrov, medtem ko bo za to, da začne normalno poslovati, potrebovala še mnogo več, je dodal.
Kot je znano, so španske banke na robu propada, saj imajo 8,7 odstotka slabih kreditov, ki jih verjetno nikoli ne bodo dobile vrnjenih. Kot poroča SVET, so vladni ekonomisti objavili, da je v naših bankah teh slabih posojil že skoraj 12 odstotkov. To pomeni, da so naše banke že zdavnaj presegle te kritične meje, ki Špancem in z njimi tudi Evropi ne pustijo spati. A guverner Banke Slovenije Marko Kranjec pravi, da te številke ne pozna.
Pogovori o dokapitalizaciji največje slovenske banke sicer že potekajo, zato Šušteršič na današnji okrogli mizi o obvladanju makroekonomskih neravnotežij ni želel razkrivati podrobnosti, izrazil pa je upanje, da bi do konkretnejših pogajanj z vlagatelji lahko prišlo že jeseni. Konkretnejše iskanje rešitev bo sicer po njegovem mnenju mogoče šele, ko bo zaključen skrbni pregled.
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je ocenil, da bo dogovor o dokapitalizaciji NLB sklenjen pravočasno, da bi si največja slovenska banka lahko izboljšala boniteto in se na mednarodnih trgih ceneje zadolževala. Po njegovem mnenju je sicer najpomembnejše, da se po dokapitalizaciji izboljša upravljanje banke.
Če bi država sodelovala pri dokapitalizaciji NLB skozi uporabo dela denarnih vlog v banki, to po mnenju Kranjca sicer ne bi ogrozilo slovenskega finančnega sistema.
Član uprave Gorenja in ekonomist Peter Groznik je ob tem dodal, da upa, da se bo NLB po razrešenem lastniškem vprašanju bolje odzivala na potrebe gospodarstva. "Izkazalo se je namreč, da banka v državni lasti enostavno ni dobra," je poudaril. Tuje banke so se po njegovem mnenju v preteklosti precej hitreje reševale in so bile prej dokapitalizirane, pri nas pa se ta agonija po njegovem mnenju še vleče.
Država sicer kot največji lastnik predlaga, da bi se za dokapitalizacijo NLB 380 milijonov evrov odobrenega kapitala zagotovilo z izdajo nekaj več kot 5,5 milijona novih delnic po ceni 68,71 evra, ki bi jih uporabili zgolj za zamenjavo za hibridne dolžniške instrumente, t. i. pogojno zamenljive obveznice oziroma t. i. Co Co obveznice.
NLB podpira predlagani način dokapitalizacije, o katerem se bodo delničarji odločali na skupščini prihodnji teden. Po mnenju NLB bodo na ta način izpolnili zahteve Evropske bančne agencije (Eba) in Banke Slovenije ter okrepili banko.
Povezani članki
Glasuj
DRAGI NAROD, SAJ VESTE KOLIKO SO NA IZGUBI, KER SO FINANCIRALI SPOŠTOVANE IN VISOKO ZAŠČITENE TAJKUNE, KI SO POVRATNO OSKRBOVALI ŽEPE BANČNIKOV, POLITIKOV, VISOKIH DIREKTORJEV, AH, KAJ BI ČLOVEK GOVORIL, STISNITE ZOBE IN TRPITE, BO ŽE KAKO.......
ne, pa tudi če bi ga imel, bi ga moral vrniti, z obrestmi vred, medtem ko ga tajkunom in vsem zgoraj naštetim lopovom ne bo treba. Plačali ga bomo mi vsi, razumeš?
Ampak kaj, ko so se nekateri drli AVE JANSA, kot ovce BEEE, saj drugega ne znajo povedat.
Je pa zanimivo, zadnje cajte jih pa ni vec slisat....
počasih nam zmanjkuje denarja.......
pa lep pozdrav iz karibov
zidar, tovšakova, črnigoj, bavčar, kordež, šrot, kramar in drugi
To pa pomeni spet dvig obresti, enostavno se krediti dražijo in si v začaranem krogu stisnjen med bonitetnimi hišami in bankami. Eni in drugi niso druga kot finančne ustanove v rokah in istih lastnikov. Monopol s lovkami do vsepovsod. Od prehrambene industrije, mednarodnih ustanov do orožarskih poslov.
Smo pač država, ki jo vodi MAFIJA.












