Na Banki Slovenije so predstavili podatke o petkovem stečaju kranjske hranilnice. V propadli Slovenski hranilnici in posojilnici v Kranju je varčevalo štiri tisoč občanov, ki so imeli za približno milijardo tolarjev prihrankov. Okoli štiristo milijonov tolarjev pa so imela v omenjeji hranilno-kreditni službi naložena podjetja. Za vloge tako občanov kot podjetij jamčijo izključno ustanovitelji z vsem svojim premoženjem. Koliko je tega premoženja in kakšna je njegova vrednost, pa Banka Slovenije ne more vedeti, je pojsanil stečajni uprevitelj Andrej Toš. Upniki naj bi bili poplačani iz stečajne mase, kolikša pa bo se še ni znano. Ocene se gibljejo okoli 700 milijonov tolarjev.
Ali Banka Slovenije sme obveščati javnost o postopkih nadzora?
Namestnik guvernerja Samo Nučič je danes povedal, da Banka Slovenije nima zakonske osnove oziroma ji zakon prepoveduje, da bi javnost predhodno obveščala o postopkih nadzora in izvajanjem ukrepov nad posamezno banko, hranilnico ali hranilno-kreditno službo.
Javnost in varčevalce kranjske Slovenske hranilnice in posojilnice bi morali po njegovih besedah obvestiti njeni ustanovitelji in poslovodstvo, saj je to stvar korektnega odnosa in morale.
"Mi smo o vložitvi predloga za uvedbo stečajnega postopka zaupno obvestili pristojne ustanove - Slovensko zadružno kmetijsko banko, kjer ima Slovenska hranilnica in posojilnica iz Kranja odprt transakcijski račun, Poštno banko Slovenije, Združenje bank Slovenije in ministrstvo za finance - in jih pozvali, naj pazijo, kaj se dogaja s transakcijami," je dejavnosti Banke Slovenije opisal Nučič.
Pojasnil je, da lahko zadeva pride v javnost šele, ko je uradno potrjena s strani sodišča, torej ko sodišče sprejme sklep o uvedbi stečajnega postopka, ga nabije na oglasno desko ter nato objavi še v uradnem listu. Sklep o uvedbi stečaja, ki ga je kranjsko okrožno sodišče na predlog Banke Slovenije (na sodišče ga je poslala 18. junija) sprejelo minuli petek, bo po Nučičevih podatkih objavljen v današnjem uradnem listu.
Varčevalci grozijo, lastniki pojasnjujejo
Ustanovitelji kranjske hranilno-kreditne službe (HKS) so prejeli več groženj razjarjenih varčevalcev, nekatere pa so tudi že fizično napadli. Varčevalci napovedujejo tudi tožbe proti Banki Slovenije, kranjska HKS pa toži državo.
Vršilec dolžnosti direktorja kranjske HKS in eden od lastnikov HKS Peter Smuk je za radijske novice 24ur povedal, da je vsa izkazana izguba Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj "nastala kot seštevek slabih terjatev kreditojemalcev". Pojasnil je še, da v 11-ih letih poslovanja preko sodišč ni bil uspešno zaljučen niti en primer izvršilnega postopka do dolžnikov kranjske hranilnice. Smuk je še pojasnil, da v takšnih razmerah ni mogoče uspešno poslovanje gospodarskih subjektov.
