'Močno boli, saj so naši žepi prazni'
Tako opozarja 50-letni poštar iz Aten. Ljudje na grških ulicah poudarjajo, da državi denarja več ne bodo dali. Med stavkajočimi so tudi policisti, grška prestolnica pa je v znaku prometnega kaosa. Obama pravi, da dolžniška kriza v Evropi straši svet.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Grška prestolnica se je danes znova znašla v prometnem kaosu. Vozniki podzemne in hitre železnice ter tramvajev so zaradi nasprotovanja varčevalnim ukrepom in morebitnim odpuščanjem stavkali. Delo so za štiri ure prekinili vozniki avtobusov, stavkajo pa tudi policisti.
Nasprotovanje varčevalnim ukrepom v Atenah (Foto: Reuters)
Ljudje na cestah so skrajno pesimistični. Varčevalni ukrepi so močno prizadeli tudi 50-letnega poštorja, ki pravi, da omenjeni ukrepi močno bolijo, saj so njihovi žepi že prazni. Spet drugi pravi, da bo med ljudmi močno počilo in se bo ves gnev Grkov zlil na ulice.
Kdaj bodo nadaljevali z revizijo grških financ?
Na krizo, ki divja v Evropi, se je odzval tudi ameriški predsednik Barack Obama. Pravi, da dolžniška kriza v Evropi straši svet. Čeprav se evropski voditelji ukvarjajo s težavo, pa pri tem niso dovolj hitri, je dodal. Evropske težave vplivajo tudi na ameriško gospodarstvo, ki se zaradi tega počasneje postavlja na noge.
Za zdaj ni znano, kdaj se bodo predstavniki EU, ECB in IMF vrnili v Atene, kjer bodo nadaljevali z revizijo grških javnih financ, od katere je odvisno izplačilo nove tranše posojila v višini osem milijard evrov, je danes v Bruslju povedal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna, Amadeu Altafaj.
T. i. trojka je misijo v Atenah nepričakovano prekinila v začetku meseca, Evropska komisija pa je nato minuli teden sporočila, da se bodo predstavniki EU, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Grčijo vrnili v začetku tega tedna. "Nimam še točnega datuma," pa je danes dejal Altafaj in izrazil upanje, da se bo to zgodilo kmalu.
Altafaj je ob tem pojasnil, da finančni ministri držav članic območja evra, ki se bodo 3. oktobra sestali v Luksemburgu, verjetno ne bodo mogli odobriti izplačila nove tranše v okviru maja lani dogovorjenega posojila, brez katerega se bo Grčija znašla v velikih težavah. "Mislim, da lahko to izključimo," je dejal.
Atene z novimi ukrepi nad krizo
Grški finančni minister zagotavlja, da bo njegova država sprejela vse potrebne ukrepe za naslednjo tranšo posojila, ne glede na odpor državljanov do dodatnih varčevalnih ukrepov. V Grčiji namreč že stavkajo vozniki avtobusov, podzemne in hitre železnice ter policisti. (Foto: Reuters)
Nemški parlament bo dogovor o krepitvi mehanizma EFSF potrjeval v četrtek, poslanci iz vladajoče koalicije kanclerke Angele Merkel pa so danes že izrazili prepričanje, da bo parlament dogovor potrdil. V torek bo v Berlin prispel tudi grški premier George Papandreu, ki se bo srečal z Merklovo.
Grški finančni minister Evangelos Venizelos je v okviru zasedanja IMF in Svetovne banke v Washingtonu v nedeljo zagotovil, da bodo Atene predstavile nove ukrepe v boju proti dolžniški krizi, medtem ko v Bruslju že razmišljajo o možnosti dodatne krepitve začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF). "Razmišljamo o možnosti, da bi mehanizmu EFSF dali večjo moč," je Rehn dejal v pogovoru za današnjo izdajo nemškega časnika Die Welt. Da je to možno, je danes potrdil tudi Altafaj, čeprav se formalna razprava o tem po njegovih besedah še ni začela. "Ko nepredstavljivo postane realnost, moramo razmišljati zunaj ustaljenih okvirov," je dejal.
Evroskupina je julija potrdila krepitev mehanizma EFSF, ki bo imel po novem za 440 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil. Za koliko bi lahko mehanizem EFSF še okrepili, Rehn ni želel izdati, medtem ko so nekateri mediji poročali, da bi ga lahko po nekaterih navedbah okrepili na več kot 2000 milijard evrov.
Odpis grškega dolga?
Avstrijska ministrica za finance Maria Fekter je danes dejala, da je odpis dela grškega dolga "skrajna možnost", ki bi jo lahko uresničili šele prihodnje leto. "Zdaj ni čas, da razmišljamo o tem, ali bo potrebno odpisati dolg. Morda ne bo potrebno," je dejala.
Prodajali bodo državno premoženje
George Christodulakis z grškega ministrstva za finance je sicer povedal, da bodo pri privatizaciji državnega premoženja ta teden verjetno dosegli več dogovorov, med drugim naj bi podaljšali koncesijo za ponudnika športnih stav OPAP. Grčija se je v zameno za novo finančno posojilo držav z evrom in IMF zavezala k obsežni prodaji državnega premoženja. Na ta način naj bi do leta 2015 zbrala 50 milijard evrov.
Kako se bo odzvala Kitajska?
Guverner kitajske centralne banke Zhou Xiaochuan je v pogovoru za današnjo izdajo poslovnega časnika China Business države območja evra pozval, naj sprejmejo ukrepe v boju z dolžniško krizo, o pomoči Kitajske pa je po njegovih besedah še prezgodaj govoriti.
Kaj pa Rusija?
Ruski finančni minister Aleksej Kudrin je danes dejal, da je Rusija še naprej pripravljena kupovati evropske obveznice, izogibala se bo le obveznicam "tveganih držav", kot je Grčija. "Investirali bomo predvsem v obveznice EFSF," je za televizijo Russia Today dejal Kudrin in dodal, da so pripravljeni povečati tudi prispevek v IMF.
Povezani članki
Glasuj
V tej tragični dolžniški zgodbi se mi še najbolj smilijo Atene, na katerih plečih nameravajo posilodajalke, kamor sodi tudi Slovenija, služiti mastne denarce z obrestmi. STOP izkoriščanju Grčije s strani EU!
Služiti denarce? S 50% odpisom dolga ane? Nobena država ni prostovoljno posodila denarja ampak ga je zato ker ni imela izbire. In to celo po netržno nizki obrestni meri smo posodili...
Če Grški bankrot ne bi posredno in neposredno škodoval EU gospodarstvu bi jih že davno pustili bankrotirat. Potem pa bi Grki šele občutili svojo finančno sliko:)










